Tudi v Sloveniji je 18. oktober – evropski dan boja proti trgovini z ljudmi – namenjen okrepljenemu ozaveščanju o trgovini z ljudmi. A ne gre le za spolno izkoriščanje, ampak vse bolj tudi za delovno izkoriščanje.
Mogoče bodo naši vrli državni uradniki kmalu ugotovili, da je največ delovnega izkoriščanja prisotnega v gradbeništvu (foto: pixabay.com)
Po uradnih podatkih trgovina z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča. V državah EU predstavlja 21 odstotkov vseh registriranih žrtev, vendar pa prave razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je namreč izjemno zahtevno. Če so se še pred nekaj leti tovrstna kazniva dejanja izvajala ob prisotnosti fizičnega nasilja, omejevanja osebne svobode ter nelegalnega prebivanja in dela v državi, strokovnjaki zadnja leta ugotavljajo, da storilcem ni več treba izvajati nasilja in prisilnih metod.
Delodajalci namreč zlorabljajo socialno ranljivost delavcev, metode izkoriščanja pa postajajo vse bolj prefinjene. Tudi to je razlog, da v Sloveniji doslej še v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela, čeprav podatki raziskovalcev in različnih nadzorstvenih institucij kažejo, da se je v zadnjem desetletju število kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in delovnega izkoriščanja izredno povečalo.
“V Sloveniji je izkoriščanje prostitucije in drugih oblik spolnih zlorab prevladujoča oblika trgovine z ljudmi, ki jo odkrijemo in dokažemo. Želimo pa povečati zavedanje tudi o drugih oblikah izkoriščanja, predvsem o prisilnem delu in delovnem izkoriščanju,« je izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi mag. Sandi Čurin.
18. oktober – evropski dan boja proti trgovini z ljudmi je zato v Sloveniji namenjen krepitvi zavedanja o tem pojavu. Predvsem prisilno delo in delovno izkoriščanje se pojavlja v vseh sodobnih družbah. Postaja celo strukturni element nekaterih gospodarskih panog. Zavedati bi se morali, da gre za grob poseg v temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki postane žrtev trgovanja oziroma izkoriščanja. Žal slovenska država na tem področju ne naredi dovolj, kot se je lepo izkazalo že v primeru Tovšak.
Hilda Tovšak je bila namreč obtožena in obsojena za celo vrsto prestopkov, nihče z Ministrstva za finance oz. današnjega Finačnega urada RS pa ni odgovarjal, ker gospa leto in pol lepo ni plačavala prispevkov za delavce Vegrada. Posebej ranljivi so bili tedaj delavci iz tujine, njihovo socialno stisko pa so medtem nekateri poskusili izkoristiti za lastne interese. Če neko podjetje leto in pol ne plačuje prispevkov, gre za jasno izkoriščanje delavcev. Da pa FURS to toliko časa dopušča, je brez prisotnosti koruptivnih elementov zelo malo verjetno.