V sklopu akcije očistimo Slovenijo so problem divjih odlagališč povezali tudi z gradbenimi odpadki. Sistem prevzemanja gradbenih odpadkov ni urejen, saj tudi gradbena podjetja sama priznavajo, da odpadkov ne odlagajo na legalna odlagališča in tega tudi ne bodo počela, dokler tega ne bodo počeli vsi, saj bi se s plačevanjem za odlaganje odpadkov postavila v nekonkurenčen položaj.
Prizor, ki ga lahko zagledamo kjerkoli v naši bližini (foto: commons.wikimedia.org)
Celo Računsko sodišče RS v svoji reviziji iz leta 2010 ugotavlja, da nadzora nad tokovi gradbenih odpadkov praktično ni. Od leta 2010 je sicer prišlo do izboljšave inšpekcijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in tudi izrekajo kazni, po drugi strani pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) še vedno izreče premalo kazni.
Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov, zato bi moral mora sistem zajeti tako ozaveščanje, kot tudi nadzor. Na zdanjem strokovnem posvetu o divjih odlagališčih, ki so ga v sklopu akcije Očistimo Slovenijo pripravili Ekologi brez meja, je Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) poudarila, da je bilo v zadnjih treh letih 748 prijav divjih odlagališč, največ iz Ljubljane in Maribora.
Lokacije so večinoma lahko dostopne kmetijske površine, gozdovi in vodotoki, količine pa se gibajo od nekaj m3 do več tisoč m3, kot je primer odlagališča na Rakovi Jelši, kjer se stanje po enem desetletju končno izboljšuje. Cvetko Strniša iz Društva mestnih občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije je izpostavil težave pri ugotavljanju izvora odpadkov in povzročitelja.
Rešitev vidi v uporabi video tehnologije, ki pa je v tem trenutku zakonsko neizvedljiva. Pojasnil je, da se globe za nezakonito odlaganje odpadkov gibajo med 100 in 200 € in še te v določenih primerih niso izterljive. Težavo predstavlja tudi nejasna razmejitev pristojnosti. (Med)občinski inšpektorati so pristojni za komunalne odpadke, vsi ostali so v pristojnosti IRSOP-a. Pri tem se poraja vprašanje kam sodi na primer keramična ploščica – med komunalne ali gradbene odpadke.
Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor je problematiko osvetlila skozi finančno perspektivo – potrebujemo stalni vir financiranja sanacije divjih odlagališč. Benjamin Franc, predstavnik Policije, pa je poudaril pomanjkanje pristojnosti. Policisti namreč lahko ukrepajo zgolj v primeru, ko so priče nelegalnega odlaganja smeti.
Zaradi kadrovske podhranjenosti so prisiljeni segment varovanja okolja postaviti na stranski tir, se bodo pa policisti letos ponovno aktivno vključili v akcijo Očistimo Slovenijo in priskočili na pomoč pri popisu in čiščenju. “Če kje velja načelo manj je več, je to na področju odpadkov,” pa je situacijo orisal Leon Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije in župan občine Miklavž.
Izpostavil je problem, da se kaj kmalu zna zgoditi, da ne bomo imeli več prostora za naraščajoče količine odpadkov. “Dokler ne bomo zajezili nadvlade kapitala, ta problem ne bo rešen,” je še dodal. Predstavnik Zbornice komunalnega gospodarstva, Iztok Rozman, se je primarno posvetil komunalnim odpadkom. Odpadki vežejo nase nove odpadke, kar je vidno tako v primeru divjih odlagališč, kot tudi ekoloških otokov.
Ekologi brez meja so v poročilu o posvetu dodali še, da je vsako odlaganje možno prijaviti v Register divjih odlagališč. “V Sloveniji imamo zbirne centre, ki prevzemajo tudi gradbene odpadke. Vsak nepravilno odložen odpadek se slej ko prej znajde v vodah, zato naj velja – odpadkov ne odlagamo v naravo! Izredne prijave inšpekcije službe obravnavajo prioritetno, zato izkoristite to priložnost!”