Evropska komisija je pravkar sprejela poročili o pregledu neposrednih tujih naložb (FDI) in o uredbi o nadzoru izvoza. Gre za preverjanje, kdo investira v EU in kam gredo tisti proizvodi iz EU, ki se lahko uporabljajo tudi za vojaške namene. Večjih kršitev niso zaznali, a primer Kajmanskih otokov vseeno precej izstopa.

Otočje s 65.000 prebivalci ne bi smelo biti globalni investicijski gigant, razen če… (foto: pxhere.com)

Lani je Evropska komisija analizirala več kot 400 neposrednih tujih naložb v EU, da se prepričala, ali morda ogrožajo varnosti ali javni red v državah EU, rezultate pa so zbrali v posebnem letnem poročilu. Velika večina neposrednih tujih naložb (FDI) je bila po preverjanju hitro odobrena, le za nekaj manj kot tri odstotke transakcij pa je bilo potrebno dodatno mnenje Evropske komisije. Koliko jih je bilo na koncu zavrnjenih, niso objavili.

Novo poročilo ponuja tudi precej bolj pregledno sliko naložbenih vzorcev po državah. »Kaže, da je bilo prvih pet držav glede končnega vlagatelja, priglašenega leta 2021, naslednjih – Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kitajska, Kajmanski otoki in Kanada. Ruske neposredne tuje naložbe so predstavljale manj kot 1,5 % primerov, beloruske pa 0,2 %,« so zapisali v sporočilu za javnost Komisije EU.

Dodali so še ugotovitev, da je uredba o neposrednih tujih naložbah delovala ažurno in učinkovito, zagotovila je mnogo koristnih informacij ter tako preprečila tiste naložbe iz tujine, ki bi najbrž predstavljale varnostna tveganja za države EU. Hkrati pa uredba ni omejila oziroma ovirala dotoka tujih naložb. Sicer je preverjanje trenutno posvečeno predvsem dogajanju v Ukrajini, vendar bi morali Kajmanski otoki najbrž dobiti prednost.

Znano je namreč, da so Kajmanski otoki ogromna davčna oaza, ne pa globalna trgovinska velesila kot Združene države Amerike, Kitajska, Kanada in Združeno kraljestvo (katerega bivša kolonija so ti karibski otoki). Velika večina investicijskega denarja, ki prihaja s Kajmanskih otokov, je najbrž plod pranja denarja, izogibanja obdavčitvam v drugih državah in raznovrstnih kriminalnih poslov.

Iz drugega posebnega poročila, ki ga je prejela Komisija EU, pa izhaja, da so države članice v okviru režima EU za nadzor izvoza za leto 2020 pregledale približno 40.000 zahtevkov glede izvoza blaga, ki bi se lahko uporabljalo tudi za vojaške potrebe. Zahtevki za izvoz tovrstnega blaga v države nečlanice EU so skupno dosegli vrednost 38,4 milijarde evrov, izvoz pa je bil zaustavljen v preko 550 primerov.