Evropski parlament je glasoval o novih evropskih pravilih za zaščito delavcev pred kancerogenimi snovmi, o zaščiti neodvisnega in pluralnega novinarstva, danes pa je bila vseeno osrednja tema za marsikoga sporno imenovanje Nemca Martina Selmayrja za generalnega sekretarja Evropske komisije.
Martin Selmayr je z napredovanjem zadovoljen, medtem ko so mnogi politiki, funkcionarji in novinarji jezni (foto: Evropska komisija)
Evropski komisar za proračun in osebje Nemec Günther Oettinger je danes odgovarjal na žolčna vprašanja poslancev o spornem imenovanju Nemca Martina Selmayrja za generalnega sekretarja Evropske komisije. Selmayr je bil do pred kratkim vodje kabineta predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, a so ga s političnega položaja imenovali na najvišji nepolitični položaj v Evropski komisiji – na mesto generalnega sekretarja.
To je v medijih in med poslanci povzročilo veliko nasprotovanja. Kritike so letele na izjemno hitrost njegovega napredovanja, na domnevno nelegalnost postopka, na dejstvo, da je ponovno nek Nemec zasedel enega ključnih položajev v EU in tudi na dejstvo, da so ženske pri napredovanjih še vedno zapostavljene. Drugi trdijo, da gre v primeru Selmayrja za zahrbtnega birokrata, ki je že doslej spretno izkoriščal svoje politične zveze in mu dejansko nihče nič ne more.
Nazadnje pa se je proti njemu obrnila tudi Wikipedia. V medijskem podjetju so namreč ugotovili, da je nekdo ‘zelo blizu osebi’ nedavno popravljal podatke na Selmayrjevi strani in pri temu ni upošteval načela nevtralnosti. Iz življenjepisa na njegovi strani Wikipedie je poleg ostalega izginil podatek, da je bil Selmayrjev dedek Jospeh obsojen za vojne zločine na območju Jugoslavije med drugo svetovno vojno (Joseph Slemayr pa je bil že po dveh letih presenetljivo hitro pomiloščen, tako da se je že leta 1950 iz jugo-zaporov vrnil v Zahodno Nemčijo, tam začel delati za CIO in leta 1955 postal prvi direktor zahodnonemške vojaške protiobveščevalne službe).
Afera Selmayr je v ozadnje potisnila ostele novice. Danes so poslanci glasovali o zaščiti delavcev pred kancerogenimi snovmi, kot so npr. izpusti plinov iz dizelskih motorjev. V odboru za državljanske svoboščine pa so glasovali glasovali o resoluciji, s katero države EU pozvajo, naj povsod v Uniji zagotovijo pogoje za varno opravljanje novinarskega dela. Neodvisni in pluralni mediji so namreč temelj demokracije, se strinjajo poslanci.
S 1. aprilom bosta v veljavo stopila dva nova evropska zakona. Vsa nova vozila na prodaj v EU bodo morala biti od sobote dalje opremljena s sistemom za klic v sili eCall, ki bo v primeru nesreče reševalce avtomatsko napotil na kraj nesreče. Naročniki na spletne vsebine pa bodo lahko do svojih vsebin, od filmov preko video iger do glasbe, odslej dostopali tudi, ko bodo začasno v drugi državi EU.