Pravkar je bilo objavljeno skupno vsedržavno poročilo o področju pacientovih pravic v letu 2021. Na zastopnike pacientovih pravic se lani obrnilo kar 10.532 pacientov. To število je zaskrbljujoče visoko in potrjuje domneve, da se je v slovenskem zdravstvu med pandemijo marsikaj obrnilo na slabše.
Ponekod je medicinsko osebje garalo brez premora, drugje pa niso niti dvigovali slušalk (foto: FB UKC)
Ministrstvo za zdravje je predstavilo poročilo o stanju varstva pacientovih pravic za lansko leto 2021. Zaskrbljujoč je podatek, da se je lani na zastopnike pacientovih pravic v Sloveniji obrnilo kar 10.532 ljudi. Poročilo ugotavlja, da so bile največkrat kršene pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev.
V dokumentu so navedena tudi področja z največ pomanjkljivostmi in sicer so to družinska medicina, čakalne dobe, dolgotrajna oskrba obolelih starejših ter zobozdravstvo. Po drugi strani so našteli tudi pozitivne ugotovitve za lansko leto, kot razbremenjevanje zdravnikov na primarni ravni, izboljšanje postopkov sprejema v domove za starejše, dobro delovanje patronažne službe in korektno sodelovanje z instituti za pritožbe pri izvajalcih.
Na podlagi poročila oziroma lanskih podatkov se bo sedaj Ministrstvo za zdravje (MNZ) za posvetilo pripravi in uvedbi vseh sistemskih ukrepov, prek katerih naj bi se prednostno naslovila področja, ki se najbolj tičejo lanskih pritožb pacientov. »Svoje delo bo, na podlagi ugotovitev iz poročila 2021, nadaljevala Delovna skupina za pripravo Pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in pisnih izjavah volje.
Prav tako bo v prihajajočih mesecih sprejet Poslovnik za delovanje Komisije za varstvo pacientovih pravic, aktivirane pa bodo tudi izobraževalne aktivnosti za podporo zastopnikom pacientovih pravic,« so še pojasnili z Ministrstva za zdravstvo, kjer pa presenetljivo visokega števila primerov niso posebej komentirali. Če je lani kar 10.532 pacientov iskalo zaščito za svoje pravice, pa to potrjuje domneve, da se je v slovenskem zdravstvu med pandemijo marsikaj obrnilo tudi na slabše.