Slovenski trg umetniški del je postal bogatejši za zelo zanimivo in uporabno pridobitev. Agencija Artindex je namreč pravkar pripravila lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih in vizualnih umetnikov, s katero želijo pripevati k modernizaciji in večji transparentnosti trga umetniški del v državi.

Slika ‘Državni sovražnik 2’, akril na platno, 153 x 192 cm, 2019, avtorica Tina Dobrajc (foto: arhiv Galerije SLOART)

Agencija Artindex je pravkar vzpostavila prvo lestvico 100 najpomembnejših živečih slovenskih likovnih in vizualnih umetnikov. S to novostjo so v agenciji še bližje vzpostavitvi sodobnega, urejenega in mednarodno primerljivega na slovenskega umetniškega trga. Skupaj s partnersko agencijo Artstar, ki se ukvarja s certificiranjem in cenitvijo umetnin, bi radi do leta 2025 vzpostavili moderen in predvsem transparenten umetniški trg.

S to novo lestvico 100 najpomembnejših živečih slovenskih likovnih in vizualnih umetnikov bo javnost najprej pridobila boljši vpogled v dogajanje na slovenskem likovnem trgu. Poleg tega se pričakuje, da se bo odslej povečalo zanimanje kupcev in investitorjev, kar naj bi  pripomoglo k razvoju in rasti trga, po drugi strani pa naj bi tudi z zornega kota ustvarjalcev izboljšalo razmere za prodajo njihovih del.

Pri pripravi prve lestvice  je sodelovalo 63 slovenskih strokovnjakov s področja likovne in vizualne umetnosti (javni in zasebni kuratorji, likovni kritiki, sodni cenilci, direktorji javnih in zasebnih galerij ter muzejev, nagrajeni umetniki…). »Vsak strokovnjak je poslal nabor svojih ‘top 15’ še živečih slovenskih umetnikov, agencija Artindex je njihove glasove seštela in pripravila abecedno lestvico izbranih 100 umetnikov.

V agenciji bodo za vse umetnike z lestvice zbrali podatke o prodaji umetnin v letošnjem letu, na podlagi katerih bodo junija prihodnje leto objavili končno lestvico, kjer bodo umetniki razvrščeni po dejanskem vrstnem redu od ena do 100. Merila za lestvico so procentualno sestavljena tako, da 66,6 % točk prispeva stroka, 33,3 % točk pa predstavlja seštevek prodaje umetniških del,« so pojasnili z agencije.

Poleg tega pa so pri Artindexu prepričani, da področje umetniškega trga v Sloveniji ni dovolj sistemsko urejeno. To naj bi v zadnjih desetletjih omogočilo razmah sive in črne ekonomije, oz. prodajo brez računov, neplačevanje davkov, pretirane cenovne razkorake med primerljivimi deli istega avtorja, razhajanje v cenah istega avtorja doma in v tujini, ponarejanje izdelkov in listin ter tudi prodajo kulturne dediščine v tujino.