Salmonelo največkrat povezujemo s surovim piščancem ali jajci, vendar se bakterija lahko pojavi tudi tam, kjer je marsikdo sploh ne pričakuje. Med živili, pri katerih je potrebna večja previdnost, so tudi povsem običajna živila, ki jih pogosto uživamo surova in jih ima veliko ljudi vsak dan v hladilniku.

Previdnost je potrebna tudi pri povsem običajnih živilih. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Salmonela je bakterija, ki lahko povzroči salmonelozo, okužbo prebavil, ki se najpogosteje prenaša z onesnaženo hrano. Težava je v tem, da praviloma že s pogledom, vonjem ali okusom živila ne moremo ugotoviti, ali je onesnaženo.

Da salmonela ni samo težava iz tujine, kažejo tudi primeri iz Slovenije. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja uradni nadzor živil in ob ugotovljenih tveganjih objavlja umike oziroma odpoklice izdelkov.

Katerih pet živil je lahko povezanih s salmonelo in pri katerih je zato potrebna večja previdnost?

1. Jajca

Jajca so eno najbolj znanih živil, povezanih s salmonelo. Tveganje je večje predvsem pri uživanju surovih ali premalo toplotno obdelanih jajc.

Pozornost je potrebna tudi pri jedeh, v katerih jajca ostanejo surova oziroma niso dovolj toplotno obdelana. Mednje lahko sodijo domača majoneza, nekatere kreme, sladice in omake.

Da nevarnost obstaja tudi pri nas, kaže konkreten primer. Decembra 2024 je UVHVVR objavila odpoklic določenih serij jajc slovenskega porekla zaradi ugotovljene prisotnosti bakterije Salmonella Enteritidis.

Potrošnikom so svetovali, naj teh jajc ne zaužijejo, temveč jih vrnejo na mesto nakupa.

2. Piščančje in drugo perutninsko meso

Piščanec je verjetno prvo živilo, na katero pomislimo ob besedi salmonela.

Nevarnost pa ni samo v premalo toplotno obdelanem mesu. Bakterije se lahko s surovega piščanca prek rok, nožev, desk za rezanje ali drugih kuhinjskih površin prenesejo na živila, ki jih bomo zaužili brez nadaljnje toplotne obdelave.

Dovolj je že, da na deski najprej režemo surovega piščanca, nato pa brez ustreznega čiščenja na njej pripravimo zelenjavo za solato. Tako lahko pride do navzkrižne kontaminacije.

Tudi slovenski uradni nadzor je že odkril salmonelo v izdelkih iz perutninskega mesa. UVHVVR je avgusta 2024 denimo objavila opozorilo glede mariniranih piščančjih kril slovenskega porekla, pri katerih je bila potrjena prisotnost bakterije Salmonella Infantis.

Surovo perutnino je zato pomembno hraniti ločeno od drugih živil in jo pred zaužitjem ustrezno toplotno obdelati.

3. Svinjsko meso

Piščanec ni edina vrsta mesa, pri kateri je potrebna previdnost.

Tudi surovo oziroma nezadostno toplotno obdelano svinjsko meso je lahko povezano s salmonelo. Bakterije lahko v prehransko verigo pridejo na različnih stopnjah, zato sta pomembna tako nadzor proizvodnje kot pravilno ravnanje s hrano doma.

Pri pripravi svinjskega mesa moramo preprečiti predvsem stik surovega mesa s hrano, ki jo bomo zaužili brez nadaljnjega kuhanja ali pečenja.

Po rokovanju s surovim mesom si temeljito umijemo roke ter očistimo nože, deske in druge površine, ki so prišle z njim v stik.

4. Surovi kalčki

Tukaj seznam postane precej bolj presenetljiv.

Kalčki lucerne, fižola mung in drugih rastlin imajo sloves lahkega in zdravega živila, vendar lahko tudi surovi kalčki predstavljajo mikrobiološko tveganje.

Razlog se skriva tudi v pogojih, potrebnih za njihovo rast. Za kaljenje sta potrebni toplota in vlaga, takšno okolje pa lahko omogoča tudi razmnoževanje bakterij, če so te prisotne na semenih.

Kako resno je lahko tveganje, kaže svež evropski primer. Junija 2026 sta Evropska agencija za varnost hrane in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni poročala o večdržavnem izbruhu salmonele, pri katerem so bili kot verjeten vir okužb identificirani kalčki lucerne.

Med januarjem in majem 2026 je bilo potrjenih 109 primerov v desetih državah EU oziroma EGP in Združenem kraljestvu, 18 ljudi pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

5. Paradižnik

Da, tudi paradižnik se lahko onesnaži s salmonelo.

Čeprav bakterijo veliko pogosteje povezujemo z živili živalskega izvora, se lahko pojavi tudi na sadju in zelenjavi. Do onesnaženja lahko pride na različnih stopnjah pridelave, predelave ali priprave hrane.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je pri ocenjevanju tveganj pri surovih oziroma minimalno predelanih živilih neživalskega izvora med pomembnejše kombinacije hrane in patogenov uvrstila tudi salmonelo in paradižnik.

Pri paradižniku je pomembno predvsem to, da ga pogosto zaužijemo surovega. Tako ni toplotne obdelave, ki bi sicer lahko uničila bakterije.

Pomembno je tudi preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Paradižnika za solato denimo ne režemo na neočiščeni deski, na kateri smo pred tem pripravljali surovo meso.

Pri izbiri hrane slovenske potrošnike vse bolj zanimata tudi njeno poreklo in način pridelave. O tem smo na Dnevnih Novicah že pisali v članku kaj pravijo slovenski potrošniki o ekološko pridelanih živilih.

Kakšni so simptomi okužbe s salmonelo?

Onesnaženega živila praviloma ne moremo prepoznati samo po videzu, zato se vprašanje pogosto pojavi šele, ko nastopijo zdravstvene težave.

Med značilnimi simptomi salmoneloze so driska, trebušni krči in povišana telesna temperatura. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje in glavobol.

Pri večini sicer zdravih ljudi okužba mine, vendar je lahko potek resnejši pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.

Pri močnejši driski lahko posebno nevarnost predstavlja dehidracija. Če so simptomi izraziti, se slabšajo ali trajajo dlje časa, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.

Kako zmanjšati tveganje za okužbo s salmonelo?

Pet živil na tem seznamu ni razlog, da bi jih prenehali uživati. Veliko pomembnejše je, kako z njimi ravnamo.

Surovo meso hranimo ločeno od hrane, ki je že pripravljena za zaužitje. Po rokovanju z njim si temeljito umijemo roke, uporabljene deske, nože in kuhinjske površine pa očistimo.

Meso in jajca ustrezno toplotno obdelamo, pokvarljiva živila pa hranimo pri primerni temperaturi.

Posebej pomembno je preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Če na deski najprej režemo surovega piščanca in nato na isti neočiščeni površini narežemo paradižnik za solato, lahko bakterije prenesemo neposredno na živilo, ki ga bomo zaužili surovo.

Jajca, perutnina, svinjina, kalčki in paradižnik torej sami po sebi niso razlog za preplah. Previdnost je potrebna predvsem pri shranjevanju, pripravi in toplotni obdelavi hrane.