Pristojne službe in ministrstva Vlade Republike Slovenije so pripravile dokument ‘Mednarodni izzivi 2019 -2020’. Ta akcijski načrt opredeljuje cilje, ciljne trge in sektorje ter ukrepe za krepitev slovenskega gospodarstva v svetu. Za izvedbo zadevnih ukrepov bo letos na voljo najmanj 13 mio EUR finančnih sredstev države in sredstev EU.
V blagovni menjavi s tujino je lani Slovenija več kot polovico celotnega izvoza in uvoza ustvarila v poslovanju z Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo (foto: pixino.com).
Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili, da bo Slovenija v letih 2019 in 2020 nadaljevala z internacionalizacijo gospodarstva na prioritetnih trgih, večinoma v oddaljenosti do 2.000 km. Ti trgi so dostopni, kulturno podobni in že odprti za trgovinsko menjavo. Na ta seznam ciljnih držav se uvrščajo Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija in države Višegrajske skupine (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska).
Prav tako sem sodijo še države na Balkanu (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Severna Makedonija), od bolj oddaljenih držav pa tudi ZDA in Kitajska. Na širši seznam prioritetnih trgov se uvrščajo Ruska federacija, Velika Britanija, države Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg), Ukrajina, Združeni Arabski Emirati, Romunija, Bolgarija ter Švedska, Finska, Norveška in Danska.
Dokument ‘Mednarodni izzivi 2019 -2020’ pa ne opredeljuje le najbolj zanimiva mednarodna tržišča, ampak tudi sektorje, ukrepe in cilje za krepitev slovenskega gospodarstva v svetu. Država bo v tem dvoletnem obdobju podprla internacionalizacijo predvsem v gospodarskih sektorjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti in je tudi največ povpraševanja.
“To so sektorji vozil, električne in elektronske opreme, strojev in naprav, turizma, transporta ter izdelki z najvišjim potencialom rasti (les in lesni izdelki, pohištvo ter optične, tehnične, medicinske in druge naprave ter živilskopredelovalna industrija). Slovenija bo krepila tudi prizadevanja v nadaljnje tuje neposredne investicije (TNI), in sicer v državah, ki tradicionalno vlagajo v Slovenijo, kot so Nemčija, Avstrija, Švica in Italija.
Potencial pa imata tudi ZDA, ki sistemsko povečujejo prisotnost v Sloveniji preko evropskih hčerinskih družb, ter Japonska. Slednja izkazuje močno zanimanje za Slovenijo in potencial na področjih informacijsko-komunikacijske tehnologije in robotike ter ima pozitivne izkušnje s slovenskim investicijskim okoljem.Slovenija bo spodbujala TNI v sektorjih, kjer ima razpoložljive naravne vire, kvalificirano delovno silo in konkurenčno prednost.
To so sektorji transporta in logistike, strojev in elektronske opreme, avtomobilske industrije, orodja iz navadnih kovin, farmacevtskih izdelkov, lesa in lesenih izdelkov ter turizma,” so zapisali v dokumentu. Za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij in privabljanje TNI bo gospodarsko ministrstvo skupaj z drugimi resorji tudi izvajalo različne ukrepe, ki bodo razdeljeni na tri sklope.
V prvi sklop ukrepov sodijo splošni in sistemski ukrepi za izboljšanje ekosistema za internacionalizacijo, kot npr. krepitev znanja in sposobnosti, organizacijske izboljšave, krepitev prepoznavnosti Slovenije, ipd. V drugem sklopu bodo ukrepi za spodbujanje internacionalizacije (npr. svetovalne storitve za izvoznike, raziskave trgov, izobraževanja, pridobivanja mednarodnih certifikatov, iskanje potencialnih izvoznih priložnosti, financiranje in zavarovanje npr. preko SID banke).
V tretjem sklopu pa so ukrepi za spodbujanje vhodnih TNI (iskanje potencialnih investitorjev, podporne storitve v procesu investiranja in po zaključeni investiciji, finančne spodbude kot npr. 40% davčna olajšava, subvencije…). Sicer v RS v zadnjih letih naraščajo tudi tuje neposredne investicije (TNI), ki so konec leta 2017 znašale 13,7 mrd EUR oz. 5,4 % več kot konec leta 2016. Največ TNI je v predelovalni dejavnosti (32,9 %), finančni in zavarovalniški dejavnosti (22,3 %) ter v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.
Neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2017 znašale 5.909,2 mio EUR, kar je za 2,9 % več kot konec leta 2016. Slovenska podjetja na tujem največ investirajo v predelovalno dejavnost. Dobrih 60% investicij je bilo v štiri države z ozemlja bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, BIH, Severna Makedonija).
Velja še dodati, da je izvoz RS v 2018 znašal 30,9 milijarde EUR in je bil višji za 9,2 % glede na leto 2017. Prav tako se je povečal uvoz, ki je znašal 30,6 milijarde EUR in je bil višji za 11,0 % glede na leto poprej. Po podatkih MGRT Slovenija izvozi največ vozil, medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter električnih strojev in naprav. Največji segmente uvoza pa predstavljajo vozila, nafta in naftni derivati ter električni stroji in naprave.