Na letošnji ‘Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi’ je EU skupaj z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal pozvala k večjim usklajenim mednarodnim ukrepom za boj proti tej trgovini in k zagotoviti zaščite za žrtve. Letos je bil poudarek pri trgovini z ljudmi, ki morajo nato delati v protizakonitih klicnih oz. spletnih centrih.
Priložnostna grafika (foto: home-affairs.ec.europa.eu)
Z Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve pri Evropski komisiji so ob letošnjem ‘Svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi’ spomnili na napore, ki jih organi Evropske unije skupaj z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNDOC) vlagajo v boj proti novim oblikam trgovine z ljudmi. V zadnjih dveh desetletjih so se z globalizacijo dostopa do interneta razpasli lažni oz. goljufivi klicni in spletni centri.
Kriminalno kolo se zavrti, ko kriminalne združbe privabijo ljudi z zavajajočimi oglasi za delo ali z lažnimi obljubami o legitimni zaposlitvi. Potem jih v posebnih centrih prisilijo v poskuse različnih telefonskih ali spletnih goljufij. Pri tem za svoje operacije in izogibanje odkrivanju uporabljajo tako psihološki pritisk, kakor tudi sodobne digitalne tehnologije, ki jih za nameče vse bolj podpira tudi umetna inteligenca. Žrtve tako postanejo delovna sila kriminalcev.
»Centri za prevare so kompleksna varnostna grožnja na presečišču trgovine z ljudmi, kibernetske kriminalitete, goljufij, finančne kriminalitete in organiziranega kriminala. Zato EU spodbuja široko multidisciplinarno in mednarodno partnerstvo za preprečevanje in boj proti kriminalnim dejavnostim, povezanim s centri za prevare, ter za zaščito žrtev,« je izjavila koordinatorka EU za boj proti trgovini z ljudmi Diane Schmitt.
Na Generalnem direktoratu za migracije in notranje zadeve pri Komisiji EU so poudarili, kako obseg problema že postaja očiten tudi na globalni ravni. Do konca lanskega leta so namreč žrtve izkoriščanja pripadale skoraj 80 različnim narodnostim. Sicer JV Azija ostaja središče, kriminalni model pa se je razširil na Bližnji vzhod, v Afriko, vzhodno in jugovzhodno Evropo, pa tudi na Indijo in Pacifik, Latinsko Ameriko ter Karibe.
Danes tako skoraj nobena regija sveta ni več varna pred to obliko kriminala. Po ocenah Združenih narodov je samo v JV Aziji trenutno več kot 300.000 ljudi prisiljenih v izvajanje kibernetske kriminalitete, vključno s spletnimi prevarami, pri čemer pogosto delajo v nehumanih delovnih razmerah.
Te centre za prevare vodijo visoko organizirane nadnacionalne kriminalne mreže. UNODC ocenjuje, da so kibernetske prevare samo v tej regiji leta 2023 ustvarile med 18 in 37 milijardami dolarjev nezakonitega dobička.