Novo leto se ni še niti dobro začelo in v današnjem svetu, kjer vojaških spopadov zagotovo ne manjka, je že prišlo do nove eskalacije. ZDA so namreč ponoči napadle Venezuelo, ameriške posebne enote pa so med napadom ugrabile kontroverznega venezuelskega predsednika Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države.
Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je postal ujetnik ZDA (foto: FB Gobierno de Venezuela)
Združene države Amerike so že več tednov stopnjevale pritisk na Venezuelo. Začelo se je s potapljanjem manjših ladij, ki naj bi prevažale mamila, nadaljevalo pa z zaplembama dveh večjih tankerjev. Ameriški predsednik Donald Trump je pred kratkim izjavil, da sicer ne more povedati kaj več, vendar so venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru že šteti dnevi. Kaj je s tem mislil, pa se je pokazalo danes ponoči.
ZDA so namreč napadle strateške cilje v prestolnici Caracasu in v drugih venezuelskih mestih. Prebivalce so predramile močne eksplozije, ki so bile plod obsežnega bombardiranja iz zraka. Medtem so ameriške posebne enote, ki so najbrž so pristale s helikopterji, napadle kraj, kjer se je nahajal venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ga ujele in skupaj z njegovo ženo Cilio Flores odpeljale iz države.
Mediji sedaj poročajo, da je bila na sodišču južnega okrožja New Yorka že vložena obtožnica proti Maduru in sicer zaradi narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina, zaradi posedovanja orožja in eksploziva ter zaradi namere, da bi to orožje in eksploziv uporabil proti ZDA. Američani namreč trdijo, da Maduro poveljuje venezuelskemu narko-kartelu Del Sol, ki naj bi ga upravljali visoki časniki vojske Venezuele.
Dosedanji predsednik je sicer socialist, ki je na oblast prišel po smrti leta 2016 prejšnjega socialističnega predsednika Huga Chaveza. Potem je nekdanji voznik avtobusa ostal na oblasti predvsem po zaslugi več prirejenih volitev in nenehnega onemogočanja delovanja opozicije. Še včeraj je Maduro v palači Miraflores v Caracasu svečano sprejel posebnega odposlanca LR Kitajske Qiu Xiaoqija, le nekaj ur zatem pa je bil ugrabljen in odpeljan iz države.
Medtem so se po svetu zvrstile prve reakcije. Da so Kuba, Rusija, Iran in Kitajska obsodile ameriško akcijo, ni nobeno presenečenje. Vendar pa so napad ZDA obsodili ali izrazili resno zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic tudi v Veliki Britaniji, Kolumbiji in v Evropski uniji, od koder so spomnili, da bi se moralo spoštovati mednarodno pravo in listine Združenih narodov.
Žal v sodobnem svetu ni tako, mednarodno pravo se vse manj spoštuje, kot se je lani lepo dokazalo v primerih Gaze, Ukrajine, Sudana, Mjanmarja… Danes po svetu velja predvsem zakon močnejšega. Za EU in Zahodne države je sicer Maduro lani izgubil venezuelske predsedniške volitve in je postala legalna predsednica Venezuele kandidatka demokratične opozicije Maria Corina Machado.
Slednja je nato za vsak slučaj raje pobegnila v tujino, sedaj pa se bo najbrž kmalu vrnila domov. Kaj se bo v bližnji prihodnosti zgodilo v Venezueli, ni moč napovedati, saj lahko pride do državljanske vojne, do terorističnih akcij, ali pa se vse mirno razplete. Velja še poudariti, da ima Venezuela trenutno največje zaloge nafte na svetu, zaradi izjemno slabe ekonomske politike socialističnih oblasti pa je država že vrsto let v veliki gospodarski krizi.