Odbor za državljanske svoboščine Parlamenta EU je pripravil spremembe zakonodaje za bolj učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok v EU, med katerimi je predlagal tudi ukinitev vseh zastaralnih rokov za kazniva dejanja s področja spolne zlorabe otrok. V Evropskem parlamentu bodo o tem razpravljali in glasovali na plenarnem zasedanju od 16. do 19. junija, potem pa se bodo začela še pogajanja s Svetom EU oz. državami članicami EU o končni obliki zakona.

Poslanci Evropskega parlamenta so se posebej lotili posodobitev definicij kaznivih dejanj s področja spolne zlorabe otrok (CSA) in tudi posodobitev, ki jih narekujejo nove tehnologije. Največja predlagana novost je ukinitev vseh zastaralnih rokov za kazniva dejanja s tega področja, saj se je izkazalo, da večina žrtev o spregovori šele leta ali desetletja po tem, ko se je kaznivo dejanje zgodilo.

Zato so člani Odbora za državljanske svoboščine pri Evropskem parlamentu poudarili, kako bi morale imeti žrtve možnost, da odškodnino zahtevajo kadarkoli. V dokumentu, ki je bil enoglasno sprejet s 57 glasovi za, se predlagajo zvišanje kazni za številna kazniva dejanja CSA, vključno s spolnimi dejavnostmi z otroki, ki so starejši od spolne privolitve in v to ne privolijo.

»Drugi primeri so novačenje otrok za izkoriščanje v prostituciji, posedovanje ali distribucija gradiva CSA in ponujanje plačila za določena kazniva dejanja CSA. Da bi zakonodajo EU uskladili s tehnološkim razvojem, želijo poslanci Evropskega parlamenta izrecno kriminalizirati uporabo sistemov umetne inteligence, ki so ‘zasnovani ali prilagojeni predvsem’ za kazniva dejanja spolne zlorabe.

Podprli so tudi določbe o prenosu spolne zlorabe v živo in spletnem širjenju sorodnega gradiva,« so sporočili z odbora. Poslanci parlamenta EU podpirajo tudi izvajanje prikritih preiskav in uporabe prikritih metod nadzora, kot so pasti za spletne kriminalce, tako imenovani ‘medeni lonci’.

Predlagali so še vrsto sprememb glede fizične, psihološke in pravne pomoči žrtvam ter glede mehanizmov prijav kaznivih dejanj. En od temeljnih ciljev pripravljenih zakonskih novosti je namreč izboljšati sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic EU pri preiskavah in pregonu ter pri podpori žrtvam.