Danes mineva 3 leta, odkar so ruske sile začele novo vojaško invazijo na Ukrajino. V Parlamentu EU bodo zato do torka na treh lokacijah izobesili zastavi EU in Ukrajine. V zadnjih tednih je veliko govora o prekinitvi spopadov, a so državni interesi vseh vpletenih strani še vedno zelo različni, še vedno pa so zelo različna tudi dojemanja realnosti.
Časi nasmeškov so minili, realnost je danes precej bolj črna (foto: ec.ceuropa.eu)
Rusija je 24. februarja 2022 začela napad na Ukrajino, ki je bil po mnenju EU neizzvan, neupravičen in nezakonit. Rusi pravijo, da so napadli zaradi kršitve dogovora iz 90. let o neširjenju zveze NATO, zaradi širjenja nacizma v Ukrajini in zaradi zatiranja rusko govorečega dela prebivalstva. Sicer se je rusko-ukrajinska vojna začela že leta 2014, ko je Rusija anektirala polotok Krim in so sledili prvi večji spopadi v Donbasu.
Leta 2022 se je po kvazi-premirju, ki je trajalo vse od leta 2015, začela nova faza spopadov. Ukrajinci so se sprva uspešno ubranili nenadnega napada na prestolnico Kijev, potem pa so v dveh protiofenzivah prisilili Ruse v obsežen umik. Tedaj so, namesto podpisa mirovnega sporazuma maja leta 2022 v Turčiji, Ukrajinci poslušali nasvete Zahoda, naj nadaljujejo z vojno, ker bodo s pomočjo držav zveze Nato in EU nazaj zasedli Krim ter premagali Rusijo.
Ukrajinski predsednik Zelenski, ki ni izkušen ne kot politik in še manj kot poveljnik vojske, je tem obljubam verjel in spopadi so se nadaljevali. Ukrajina je zato v kasnejših jalovih ofenzivah po nepotrebnem izgubila ogromno vojakov, veliko ozemlja in tudi nekaj nahajališč naravnih bogastev, poleg tega pa je bila infrastruktura v zaledju močno poškodovana. Na takšen razvoj dogodkov so nekateri vojaški strokovnjaki opozarjali že na začetku spopadov.
Rusija ima namreč več vojakov, več orožja in prevlado v zraku, pa tudi relief vzhodnega dela države ukrajinskim silam ni ravno naklonjen. A politiki v vrhovih EU niso poslušali tovrstnih vojaških opozoril, zato so danes razmere v Ukrajini še precej slabše, kot bi bile sicer. Zaskrbljujoče je, da tudi vrh zveze NATO leta 2022 ni pravilno ocenil, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, a to je zgodba zase.
EU danes še naprej vztraja pri neomajni solidarnosti s prebivalci Ukrajine, kar je sicer hvalevredna moralna drža, a izhaja iz politične predpostavke, da bo Ukrajina to vojno dobila. Predpostavko, da si Rusija zaradi svoje vloge svetovne velesile najbrž sploh ne sme privoščiti poraza in bo zato v izogib temu naredila vse, vključno z uporabo jedrskega orožja, pa so kar zahodni politiki kar spregledali.
Vsekakor je zaradi napačnih ocen iz preteklosti danes cena miru precej višja, kot je bila leta 2022. To je v minulih dneh Zelenskemu potrdil tudi predsednik ZDA Trump, ki bi sedaj rad Ukrajini izstavil masten račun za doslej prejeto ameriško pomoč. Hkrati pa je tudi on ukrajinskega predsednika ostro okaral, zakaj ni spomladi leta 2022 ni podpisal premirja in zakaj nadaljuje z vojno, ki je ne more dobiti.