Tri leta po katastrofalni vremenski ujmi, ki je prizadela večji del Slovenije, so Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč ter Služba za obnovo po poplavah in plazovih objavili skupno poročilo o posledicah in trenutnem stanju obnove.

Eno od mnogih delovišč na Koroškem (foto: DRSI/gov.si)

Prve dni avgusta leta 2023 je hudo neurje (oz. več neurij) prizadelo kar 183 od skupno 212 slovenskih občin, zato danes ta dogodek velja za največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Republike Slovenije. To potrjuje tudi skupna višina vse nastale škode, ki so jo ocenili na skoraj tri milijarde evrov. Čeprav je bilo do danes veliko narejenega, obnova še poteka in naj bi se zaključila šele leta 2028.

»Po uspešno izvedenih interventnih ukrepih in sanaciji, predvsem na vodotokih, so posledice ujme na številnih prizadetih območjih, zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, danes komaj še vidne. Trenutno po vsej državi potekajo obsežna obnovitvena dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture, katerih cilj ni le odprava posledic ujme, temveč tudi dolgoročna krepitev odpornosti prostora.

 V letih 2023–2025 je bilo za sanacijo namenjenih 180 milijonov evrov, pri čemer je bilo saniranih več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za leto 2026 je predvidenih 185 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 pa skupaj še 476 milijonov evrov,« so med drugim pojasnili z državnih organov. Dodali so, kako se letos zaključujejo mnogi projekti, ki so financirani iz ‘Načrta za okrevanje in odpornost’.

Najpomembnejši med njimi so na območju Mure, Dravograda, Ločnice, Dajnice, Koprivnice, Voglajne, Savinje na Polulah, Selške Sore, Vipave, Renč–Vogrskega in Izole. Pravkar pa potekajo projekti zmanjševanja poplavne ogroženosti ob rekah Meži in Mislinji, Dravinji in Polskavi, na porečju Drave, Savinje in Vipave v skupni vrednosti 113,7 milijona evrov, od tega 93,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Obsežna dela potekajo tudi ob koprski reki Badaševici, ki je v zadnjih letih že dvakrat krepko prestopila bregove in ogrozila objekte v treh od sedmih mestnih četrti. Sicer je od prvega dneva posredovanj po katastrofalni ujmi do danes Republika Slovenija za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov namenila že 1,575 milijarde evrov.