Europol je objavil poročilo o celoletnih dejavnostih Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov za leto 2025. V njem je govora o sodobnih poslovnih metodah delovanja tihotapcev migrantov in trgovcev z ljudmi, o uporabi sodobnih digitalnih tehnologij in o potrebi evropskih policijskih organov po nenehnem prilagajanju spreminjajoči se kriminalni krajini.
Grafika s cenami in potmi ilegalnih migracij v EU (foto: europol.europa.eu)
Izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle je ob objavi uradnega poročila o letošnjih dejavnostih Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov dejala, da se tihotapci migrantov in trgovci z ljudmi nenehno razvijajo, zato se morajo razvijati tudi policisti oz. ostali preiskovalci. Tihotapci migrantov in trgovci z ljudmi namreč spretno izkoriščajo današnje geopolitične globalne nestabilnosti, gospodarske krize in naravne katastrofe.
Zaradi vseh teh pritiskov so migranti zelo ranljivi za kriminalne mreže, ki ponujajo ‘boljše življenje’ in za primerno plačilo nudijo prevoz, vodenje, nastanitev v tranzitnih središčih in vstop v določeno državo z lažnimi potovalnimi dokumenti. Kriminalne mreže za trgovino z ljudmi zelo podobno varajo ranljive posameznike – žrtve zavajajo ali prisiljujejo z lažnimi zaposlitvenimi možnostmi ali obljubami o varnem prehodu, preden jih začnejo izkoriščati.
»Žrtve so prisiljene v spolne storitve, delovno izkoriščanje, prisilno kriminaliteto ali druge zlorabe izključno zaradi dobička organiziranih kriminalnih mrež. Digitalna domena je zdaj globoko vpeta v vse faze tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi. Precej nov primer je širjenje oglasov, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in večjezičnih kampanj za novačenje na družbenih omrežjih,« so še pojasnili z Europola.
Kriminalne mreže uporabljajo šifrirane komunikacijske kanale za koordinacijo in logistiko v realnem času, orodja za digitalni nadzor in spremljanje žrtev, perejo denar prek težje izsledljivih plačilnih sistemov, ki jih podpirajo kriptovalute, pogosto integrirane s hawalo ali drugimi neformalnimi bančnimi strukturami ter celo posnemajo strategije vplivnežev, da bi privabili in manipulirali z žrtvami na spletu.
Poleg tega kriminalci vse pogosteje uporabljajo nasilje, vključno z grožnjami, ugrabitvami, spolnimi napadi in mučenjem, katerih cilj je izsiljevanje migrantov ali prisiljevanje družin k plačilu odkupnine. V boju proti tihotapljenju migrantov je Europol v lanskem letu (2024) sodeloval v 266 čezmejnih operacijah, podrl 8 operativnih projektnih skupin, izpeljal za 48 dni akcij preveril 791 analitičnih in obveščevalnih operativnih poročil.
V boju proti trgovini z ljudmi pa je Europol s partnerji v letu 2024 podprl 188 podprtih čezmejnih operacij, organiziral 3 operativne projektne skupine, opravil 25 akcijskih dni in analiziral 253 analitičnih in obveščevalnih operativnih poročil.