‘Moč človečnosti’ je poimenovan redni kongres, na katerem se bodo v turški Antaliji zbrali voditelji nacionalnih društev, Mednarodne federacije in Mednarodnega odbora Rdečega križa ter Rdečega polmeseca. Potekal bo od 6. do 11. novembra, delegati z vsega sveta pa se bodo soočili z najbolj perečimi humanitarnimi vprašanji sedanjosti ter določili smernice prihodnjega delovanja gibanja.
Rdeči križ in Rdeči polmesec rešujeta življenja ljudi po vsem svetu – slika je natala med orkanom Katrina (foto: commons.wikimedia.org)
Najprej bo v Antaliji od 6. do 8. novembra zasedala 21. Generalna skupščina Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki je najvišji organ odločanja in se sestaja vsaki dve leti. 9. novembra bo potekal forum gibanja, nato pa bodo prisotni 10. in 11. novembra nadaljevali delo v svetu delegatov.
Vsa srečanja bodo potekala pod naslovom »Moč človečnosti«. Med delegati 190 nacionalnih društev zastopata Rdeči križ Slovenije predsednik RKS dr. Dušan Keber in generalna sekretarka RKS Renata Brunskole.
Na generalni skupščini bodo letos izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane upravnega odbora gibanja ter podelili medalji Henryja Dunanta, ki ju bosta prejela Arthur Agany Poole, koordinator Rdečega polmeseca Sudana za južni Sudan in prof. Michael Bothe, profesor javnega prava na Univerzi Johann Wolfgang Goethe v Frankfurtu in nekdanji predsednik mednarodne humaniatrne komisije za ugotavljanje dejanskega stanja (IHFFC).
Novi predsednik gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca bo s svojo vizijo prevzel vodstvo gibanja v kritičnem trenutku, ko se humanitarne organizacije odzivajo na mnoge zelo kompleksne globalne probleme in se soočajo s hitro spreminjajočo se humanitarno krajino ter z vse večjimi razsežnostmi humanitarnih kriz. Generalna skupščina se tokrat sestaja v času, ko se aktualnih humanitarnih potreb ne more primerjati z ničemer doslej znanim, kar je spodbudilo nastajanje nove strategije za delo Mednarodne federacije in nacionalnih društev gibanja.
Nacionalna društva že zdaj odgovarjajo na humanitarne potrebe vse večjih razsežnosti, ki so posledica konfliktov in nasilja v Siriji, Jemnu in Myanmaru; podpirajo ljudi v Karibih in Južni Aziji, ki so v orkanih in poplavah izgubili svoje domove in sredstva za preživljanje; migrante spremljajo in podpirajo vzolž njihovih poti; v Somaliji, Južnem Sudanu in na Madagaskarju pomagajo skupnostim, ki se spopadajo s pomanjkanjem hrane in izrednimi zdravstvenimi dogodki.
V preteklem desetletju smo bili priča dramatičnim družbenim, gospodarskim, političnim in tehnološkim napredkom in spremembam, ki vplivajo tudi na humanitarno delovanje. Pokazalo se je, da so današnji mehanizmi globalnega upravljanja, sistema povezovanja medsebojno konkurenčnih suverenih držav in mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, ter nevladnih organizacij in gospodarskih družb zelo krhki in nesposobni ustrezne obravnave podnebnih sprememb in degradacije okolja, ki sta trenutno najkompleksnejša globalna problema.
Naslednje desetletje bo še bolj zahtevno. Inovativnost in prožnost razmišljanja ter delovanja bodo omogočili boljšo pripravljenost za reševanje in zaščito življenj v spremenjeni družbi prihodnosti in negotovostih, ki jih prinašajo spremembe. Kot največja in najstarejša svetovna humanitarna mreža se gibanje sooča z zahtevo, da ostane v dobri kondiciji za učinkovito odzivanje na prihodnje naloge.
Morali bi se še bolj posvetiti delovanju na najbolj osnovni ravni, saj je danes kar 95 odstotkov mednarodnih humanitarnih sredstev namenjenih mendarodnim organizacijam, ki lokalne izvajalce gledajo kot podizvajalce. Tudi prostovoljci so na krajih konfliktov, naravnih nesreč in izbruhih bolezni pogosto soočeni z nepričakovanimi in zelo zapletenimi izzivi, pri čemer so tudi sami ogroženi.
Zato v gibanju opozarjajo, da prostovoljci niso in ne smejo biti tarča, ampak morajo biti med opravljanjem svojega poslanstva zaščiteni. Kljub temu je bilo samo v letu 2017 med nudenjem pomoči ubitih 33 prostovoljcev in uslužbencev gibanja, še veliko več pa je bilo poškodovanih in izpostavljenih velikim čustvenim in psihičnim travmam.
Generalna skupščina bo tako sprejela novo listino o prostovoljstvu, ki bo izrazila zavezo prostovoljcev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter opredelila odgovornosti nacionalnih društev in mednarodne federacije za njihovo podporo. Nova globalna strategija migracij Milijoni ljudi po vsem svetu v iskanju varnosti in dostojanstva beži pred nasiljem, nesrečami in revščino.
Na spletni strani RKS so dodali še, da gibanje poziva vlade, naj ranljivim migrantom zagotovijo mednarodno zaščito in dostop do humanitarne pomoči. Gibanje namreč pomaga vsem, ne glede na njihov pravni status begunca, migranta ali priseljenca, ki ga oblasti obravnavajo kot nelegalnega. Generalna skupščina bo sprejela novo, ambiciozno globalno strategijo migracij, ki bo osnova za povečanje pomoči migrantom na ravni Mednarodne federacije in nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.