Pravkar je bilo objavljeno ‘Poročilo analize cen in količin kmetijskih pridelkov ter živilskih proizvodov po poreklu v verigi preskrbe s hrano za obdobje od januarja do decembra 2024’. Ta analitični dokument ugotavlja, da je bila lani preskrba s hrano v Sloveniji zaznamovana z umirjanjem inflacije, hitrejšo rastjo realnih plač in večjo kupno močjo potrošnikov, kmetje pa so kljub znižanju cen gnojil in goriv še vedno čutili finančne pritiske zaradi podražitve semen in sadik, višjih veterinarskih stroškov in višjih stroškov vzdrževanja strojev in opreme.
Plakat domačih dobrot ob lanskem 1. ‘Tednu slovenske hrane’ (foto: MKGP/nasasuperhrana.si)
Novo ‘Poročilo analize cen in količin kmetijskih pridelkov ter živilskih proizvodov po poreklu v verigi preskrbe s hrano za obdobje od januarja do decembra 2024’ je sestavljeno iz treh delov oz. iz treh različnih analiz. Prva je analiza trendov v verigi preskrbe s hrano v državah članicah EU, druga je analiza statističnih podatkov in makroekonomskih kazalnikov na nacionalni ravni ter tretja analiza domačih podatkov, prejetih v lanskem letu.
»Drobnoprodajne cene hrane so v Sloveniji rasle počasneje kot v povprečju EU, cene kmetijskih proizvodov pa so bile v primerjavi z letom 2023 večinoma nižje, razen pri sadju in zelenjavi. Potrošniki so v večjem delu leta občutili ugodnejšo cenovno dinamiko, a so v nekaterih segmentih, kot je sadje, ostali izpostavljeni podražitvam. Trgovci so medtem cene prilagajali tržnim in stroškovnim razmeram.
Mediana letnega razmerja med prihodki in odhodki pri trgovcih je pokazala, da so trgovci največja razmerja dosegali pri prodaji kruha, čebule in mesnin, kar kaže na več prostora za pokrivanje stroškov in ustvarjanje dobička pri teh proizvodih. Proizvajalci živilskih proizvodov so ob zmernih spremembah stroškov surovin in proizvodnje ohranjali razmeroma stabilne cene,« so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Novo poročilo je za MKGP pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, s katerim je ministrstvo sklenilo pogodbo za izdelavo strokovne študije. Rezultate analiz so v prvi polovici meseca julija predstavili obsežni projektni skupini, ki je sestavljena iz vseh glavnih udeležencev v slovenski verigi preskrbe s hrano ter iz predstavnikov več resornih ministrstev in strokovnih inštitucij RS.
Z MKGP so še poudarili, da Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI) trenutno v sodelovanju s konfederacijo živilske industrije v EU ‘FoodDrinkEurope’ poskuša oceniti skupno strukturo stroškov živilske industrije na podlagi razpoložljivih podatkov ESTAT, kar predstavlja pomemben premik v pristopu DG AGRI, ki se prvič aktivno vključuje v širši kontekst verige.