Onesnaženje zraka in količina izpustov CO2 predstavljata enega največjih svetovnih problemov. Vseeno pa se tudi v EU mnogi trdno oklepajo nakakšnih kvazi rešitev, saj ne želijo preveč škodovati bizinisu oz. kapitalu. Čeprav obstajajo tehnologije, kot so pogon na elektriko, na vodik in baje celo pogon na navadno vodo, se v političnih krogih še vedno ubadajo s postopnim zmanjševanjem škodljivih emisij, kar naj bi trajalo do leta 2050(?). In mariskaj pri tem preračunavajo v primerjavi z letom 1990, ko je bilo seveda vozil in voznikov po evropskih cestah precej manj kot danes.     

V parlamentu EU so nenadoma ugotovili, da doslej toliko opevana ‘mobilnost’ prinaša večje onesnaženje atmosfere (foto: pixabay.com). 

Po podatkih, ki jih je objavil Parlament EU, promet prispeva skoraj 30 % vseh evropskih izpustov CO2, od tega kar 72 % nastane zaradi cestnega prometa. Kot enega izmed ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov si je EU zadala cilj, da do leta 2050 izpuste iz prometa zmanjša za 60 % glede na vrednosti iz leta 1990. A očitno nekaj v načrtih ne deluje najbolje, kar priznavajo tudi na parlamentu. 

“Vendar pa pot do tja ne bo lahka, saj se tempo zmanjševanja emisij upočasnjuje. Med tem ko so druge panoge izpuste uspele glede na leto 1990 zmanjšati, se ti v prometu v zadnjih letih povečujejo. Eden izmed glavnih razlogov za to je dejstvo, da je vse več ljudi vse bolj mobilnih. Poleg tega napredek pri doseganju večje učinkovitosti pri izrabi goriva v avtomobilskih motorjih zadnja leta nazaduje.

Leta 2017 so tako nova registrirana vozila v povprečju v ozračje izpustila 0,4 grame CO2 na kilometer več, kot v letu pred tem. Za zajezitev negativnih trendov EU predlaga nove cilje glede izpustov CO2 za avtomobile in kombije,” so pred današnjim glasovanjem poslanci na plenarnem zasedanju zapisali na spletnem mestu evropskega parlamenta. Sicer so avtomobili med glavnimi onesnaževalci, saj prispevajo kar 60,7 % vseh emisij CO2 iz cestnega prometa v Evropi.

Ker je povprečno število potnikov v vozilu le 1,5, so druge oblike prevoza statistično gledano manj škodljive za okolje. “Z večjim deljenjem avtomobilov bi bil njihov ekološki odtis lahko mnogo prijaznejši. Če avtomobil uporabljajo štiri osebe, ta celo postane ena izmed najbolj ekoloških oblik prevoza potnikov, takoj za vlakom,” idealistično razmišljajo nekateri politiki v EU, saj je to v praksi ob današnjem načinu življenja težko izvedljivo. 

Izpuste CO2 iz vozil bi lahko zmanjšali z učinkovitejšimi motorji za boljšo izrabo sedanjih goriv in predvsem s prehodom na druga goriva, kar bi bila najbolj hitra in dokončna rešitev. Po podatkih EU danes večino avtomobilov v Evropi (52 %) poganja bencin, sledi mu dizel z 37 %, alternativna goriva pa predstavljajo 11 %. Med slednjimi je najpogostejši zemeljski plin (LPG), v zadnjih letih pa so največji skok naprej naredila električna vozila.

Kljub trenutnem relativno majhnemu tržnemu deležu, ki predstavlja le približno 1,5 odstotka na novo registriranih avtomobilov, število električnih vozil hitro narašča. Prodaja električnih avtomobilov v EU se je namreč med letoma 2016 in 2017 povečala za kar 51 %. Kritiki pa opozarjajo, da tudi električna vozila niso povsem ‘brezmadežna’.

Pri njihovem vplivu na okolje bi namreč morali upoštevati celoten življenjski cikel vozila in vključiti predvsem izpuste, ki nastanejo pri proizvodnji, pa tudi tiste, ki nastanejo pri ‘odlaganju’ teh avtomobilov. Ni skrivnost, da je proizvodnja električnih vozil (in najbrž tudi hibridov) v primerjavi z avtomobili z motorji na notranje izgorevanje predvsem zaradi baterij bolj škodljiva za okolje, količina izpustov ob uporabi električnih vozil pa je močno odvisna od načina pridobivanja električne energije.