Naslovnica Slovenija Staranje grozi javnim financam

Staranje grozi javnim financam

Avtor: Spletno Uredništvo

Fiskalna politika mora hitro ukrepati in omejiti javnofinančne posledice staranja prebivalstva. Staranje prebivalstva je očitno že postalo eno od ključnih izzivov slovenske fiskalne politike. To so zapisali v posebnem poročilu Fiskalnega sveta.

Če ne bo rešitev, bodo imeli bodoči upokojenci težave s pokojnino (vir slike: commons.wikimedia.org)

Iz poročila izhaja, da se bodo brez hitrega ukrepanja glede izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, zaostrili pogoji doseganja srednje in dolgoročne stabilnosti javnih financ.Potrebno bo namreč vzpostaviti znatno višji strukturni presežek javnih financ in s tem zagotoviti dolgoročno vzdržen dolg sektorja država. Obstoječi strukturni primanjkljaj na ravni okoli 1-1,5 % BDP in dolg sektorja država okoli 80% BDP namreč predstavljata šibko izhodišče za soočanje z obstoječimi in pričakovanimi bremeni staranja prebivalstva.

Srednjeročni cilj fiskalne politike (Medium-Term Objective; MTO) je temelj preventivnega dela Pakta o stabilnosti in rasti ter usmerja delovanje fiskalne politike. MTO je določen kot strukturni saldo, torej saldo sektorja država, prilagojen za ciklična gibanja brez učinkov enkratnih ukrepov. MTO je specifičen za posamezno državo, Evropska komisija pa preverja njegovo skladnost MTO na podlagi MTO, ki ga izračunava vsaj vsaka tri leta.

Triletna frekvenca izračuna MTO je vezana na objavo Poročila o staranju4(Ageing Report, pripravlja ga Evropska komisija), ki na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in dolgoročnih demografskih projekcij določi predvidene spremembe stroškov staranja prebivalstva v posamezni državi. Analiza občutljivosti kaže, da je srednjeročni cilj fiskalne politike v Sloveniji najbolj odvisen od dolgoročne gospodarske aktivnosti, pa tudi od stroškov staranja.

Na podlagi trenutno znanih vrednosti parametrov, ki določajo MTO v Sloveniji, so v Fikskalnem svetu pripravili simulacije učinkov sprememb posameznih parametrov na vrednost MTO. V simulacijah so predpostavili poslabšanje posameznih parametrov, na kar v vladnem gradivu opozarja tudi Ministrstvo za finance. Najbolj bi se MTO povečal v primeru zmanjšane dolgoročne gospodarske rasti, čeprav imajo razmeroma velik učinek na vrednost MTO tudi stroški staranja prebivalstva.

Te ugotovitve nakazujejo (še posebej, ker bi lahko prišlo do hkratnega neugodnega delovanja obeh dejavnikov) na potrebo po ukrepanju na obeh navedenih področjih za zagotovitev dolgoročne stabilnosti javnih financ. Ob tem velja upoštevati, da ima ekonomska politika na stroške staranja prebivalstva preko določanja institucionalne ureditve sistemov socialne zaščite bolj neposreden vpliv kot na zagotavljanje dolgoročne gospodarske rasti. 

Posledica povečanega srednjeročnega cilja fiskalne politike bi bila bolj omejevalna fiskalna politika. Natančno vrednost MTO bo mogoče na podlagi prenovljenih dolgoročnih demografskih projekcij določiti šele v letu 2018. Ker v izračun dolgoročnih stroškov, povezanih s staranjem, vstopajo tudi zatečene vrednosti parametrov sistemov socialnega varstva, je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili prekomeren porast teh stroškov na dolgi rok.

V nasprotnem primeru se bodo zahteve glede omejevalnosti javnofinančne politike zaostrile. V obdobju do doseganja MTO bi to pomenilo dodaten strukturni napor, zatem pa vzdrževanje strukturnega presežka na višji ravni od trenutno predvidenega izravnanega položaja oziroma rahlega presežka strukturnega salda (ob povečanju MTO za 0,25 o.t., bi bilo potrebno zagotoviti strukturne ukrepe v višini 100 mio EUR na leto, ob upoštevanju trenutne ravni BDP).

Dodatno omejevanje javnofinančne politike v daljšem obdobju pa lahko med drugim tudi zaviralno vpliva ne le na kratkoročno temveč še v večji meri na dolgoročno gospodarsko aktivnost.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.