S prihodom leta 2025 bo Slovenija vstopila v drugo polovico svojega delovanja v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Slovenska diplomacija je doslej svoje aktivnosti vseskozi opravljala na visoki strokovni ravni in se trudila zaustaviti mednarodne konflikte. Vendar pa je tudi sama ugotovila, da Varnostni svet ne deluje tako, kot bi moral, poleg tega pa je marsikje hudo kršeno mednarodno pravo. Tudi obeti za leto 2025 niso najbolj spodbudni.
Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar kot predsedujoči v Varnostnem svetu OZN (foto: United Nations/MZEZ)
Naša država se je od prvega dneva prisotnosti v Varnostnem svetu (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) izkazala kot načelna, odgovorna in spoštovana članica, ki pri svojem delovanju vedno spoštuje Ustanovno listino OZN in mednarodno pravo. To je bilo od slovenske diplomacije tudi moč pričakovati, pa čeprav je bilo leto 2024 močno zaznamovano z obsežnimi oboroženimi konflikti.
»Slovenija je pred letom dni v VS vstopila v izjemno zahtevnem obdobju, tri mesece po izbruhu konflikta v Gazi, ki je dodatno razdelil mednarodno skupnost in s tem svetovni organ za mir in varnost. Varnostni svet v minulem letu ni bil zmožen najti rešitve in zaustaviti trpljenja civilistov ne le v Gazi, ampak tudi v Sudanu, Ukrajini, Jemnu, Mjanmaru in na Haitiju. Dve stalni članici sta z uporabo veta večkrat preprečili sprejem nujnih odločitev.
Posebej skrb vzbujajoči so skromno uresničevanje njegovih odločitev, kršitve Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava ter nadaljevanje ruske agresije na Ukrajino,« so zapisali v skupnem sporočilu za javnost Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ter s Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN v New Yorku. Varnostni svet torej ne deluje tako, kot bi moral, poleg tega pa je marsikje kršeno mednarodno pravo.
»Varnostni svet ima tolikšno moč, kolikor mu jo dajo države članice. In v lanskem letu so mu večkrat zvezale roke. Namesto reševanja obstoječih žarišč se odpirajo nova, število umrlih civilistov pa je rekordno visoko. Kljub temu vlagamo velike napore v stalen dialog in iščemo skupne imenovalce za sprejem rešitev,« je še dodal predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu OZN, veleposlanik Samuel Žbogar.
Če na hitro preletimo seznam največjih svetovnih kriznih žarišč se žal zdi, da je ‘zakon močnejšega’ že pred časom prevladal nad spoštovanjem mednarodnega prava. Svetovne velesile namreč vse bolj očitno izkoriščajo svojo vojaško premoč, uveljavljajo zelo agresivne politike in sprožajo hibridne incidente, ki so že na meji odkrite konfrontacije. Prav tako se svet vse bolj deli na dva bloka – prozahodnega in proruskega, oz. na prijetelje skupine G-7 in prijateljske skupine BRICS.
Poleg tega se je samo v zadnjih tednih skrivnostno potopilo kar 5 ruskih tovornih ladij, kitajske in ruske ladje pa naj bi s spuščenimi sidri v Baltskem morju prerezale več podmorskih kabelskih povezav med državami zveze NATO oz. držav EU. Bodoči ameriški predsednik Donald Trump, ki niti ni še vkorakal v Belo hišo, pa je že javno grozil z ameriškim zavzetjem Paname in Grenlandije. Zardi vsega tega tudi obeti za leto 2025 niso najbolj spodbudni.