Evropska komisija je pravkar objavila 5. letno poročilo glede stanja pravne države v vseh državah članicah EU. V njem se ugotavlja, da je bilo 68 % priporočil, izdanih v prejšnjem poročilu za leto 2023, v celoti ali vsaj delno že obravnavanih. Slovenija v novem dokumentu ni med problematičnimi državami, saj je opazen napredek na veliki večini področij, oziroma se  večina strokovnih pripomb iz preteklosti že rešuje.

Komisija EU je ob objavi 5. letnega poročila o stanju prava oz. pravne države po članicah EU poudarila, kako je ta analitični dokument izjemno koristen. Od objave prvega poročila leta 2020 so države članice in EU kot celota veliko bolje pripravljene na odkrivanje, preprečevanje in obravnavanje nastajajočih težav na področju delovanja prava in pa tudi na področju spoštovanja veljavnih pravnih norm.

Ta vsakoletna poročila so po mnenju Komisije EU postala tudi gonilo pozitivnih reform, saj je bilo 68 % priporočil, izdanih v lanskem letu 2023, doslej v celoti ali vsaj delno že obravnavanih. Po drugi strani se ugotavlja, da v nekaterih državah članicah še vedno obstajajo sistematične težave, razmere pa so se še poslabšale. Letošnje poročilo prvič vključuje tudi poglavja o napredku Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije.

Glede Slovenije pa se v zvezi s priporočili v lanskem četrtem ‘Poročilu o vladavini prava’ (za leto 2023) ugotavlja, da je storila napredek na več področjih sodstva, npr. glede pravil o parlamentarnih preiskavah, glede ukrepov za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, glede povečanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev ob upoštevanju evropskih standardov ter glede sprejetja nove protikorupcijske strategije in ukrepov.

Poleg tega so navedli še napredek glede zagotavljanja evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb s področja korupcije ter glede ukrepov v zvezi z zaščito novinarjev, zlasti na spletu. V novem letnem poročilu o stanju pravne države se po opravljeni strokovni analizi Sloveniji priporoča, da naredi nadaljnje korake naprej na vseh omenjenih področjih in čim prej zaključi vsa odprta poglavja. 

Posebej pa je navedeno tudi to, da mora Slovenija zagotoviti boljše financiranje javnih medijev za uresničevanje nalog javne službe, seveda pa se mora hkrati ohraniti njihova popona neodvisnost.