Zahteve državljanov po pocenitivi in transparentnosti glede izgradnje drugega tira na trasi Divača-Koper so očitno dosegle prve rezultate, saj so na Ministrstvu za infrastrukturo ta teden predstavili kar 15 ponudb za uvodno izgradnjo dostopnih cest, pri čemer razlika med najcenješo in najdražjo znaša skoraj 8 milijonov evrov. Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič pa se je v Varšavi udeležil konference ministrov za promet srednjeevropskih držav in Kitajske, kjer je govoril o Luki Koper, drugem tiru in predstavil potencial Slovenije kot regionalnega logističnega središča.
Minister za infrastrukturo RS za govorniškim odrom na poslovnem simpoziju v Varšavi (foto: MZZ.si)
Zaradi svoje geografske lege je Slovenija naravno središče prometnih, energetskih in komunikacijskih tokov. Zato je ena najpomembnejših prometno-logističnih držav v Srednji Evropi, ki se ponaša z dobro razvito prometno infrastrukturo in s pomembnimi vozlišči, vključno z logističnimi centri v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Pomembno pa je predvsem eno največjih pristanišč na Severnem Jadranu – koprska luka, ki zagotavlja multimodalnost vseh koridorjev v Sloveniji.
Ozko grlo koprskega pristanišča pa je dotrajana želežniška povezava, a se po velikem pritisku civilnih iniciativ in spornem vladnem referendumu stvari okrog drugega tira začele le premikati. Odpiranje ponudb za izgradnjo dostopnih cest je pokazalo, da cene morebitnih izvajalcev nihajo med 14,5 in 22,5 milijona evrov. Izbira bo torej lahka, predvsem pa se bo gradnja drugega tira po 40 letih čakanja končno le začela.
O pomenu večje konkurenčnosti Luke Koper za vso slovensko gospodarstvone ne kaže izgubljati besed, o vlogi Kitajske v svetovnih trgovinskih tokovih prav tako ne, a v tem kontekstu bi Slovenija morala čimprej izkoristiti svoje prednosti.
»Luka Koper je najkrajša pot za blago do ali iz Azije. V primerjavi s pristanišči v Severni Evropi pride tovor ali blago v Koper sedem dni prej. S tem se ne zmanjšajo le časi potovanja, ampak tudi poraba goriva ter negativni vplivi na okolje. 60 % blaga se iz pristanišča Koper v notranjost prevaža po železnici in ta delež se bo še povečal z izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. Ko bo zgrajen, se bo pretočna zmogljivost železniškega omrežja na tem odseku povečala z 90 na 222 vlakov na dan in 43,4 milijona ton tovora na leto,« je na konferenci v Varšavi povedal minister za infratrukturo Peter Gašperšič.
»Z našo vizijo razvoja prometa želimo zagotoviti večjo in učinkovitejšo mobilnost in dostopnost, boljšo prometno varnost, zmanjšano porabo energije, znižanje stroškov za uporabnike in zmanjšanje okoljskih obremenitev. Vlada RS podpira tudi nadaljnjo digitalizacijo v prometni in logistični panogi, kar bo prispevalo k zmanjšanju upravnih bremen in stroškov,« je še dodal minister.
Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo so zapisali še, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela tudi več strateških smernic, kot so Strategija razvoja prometa do leta 2030, Nacionalni program razvoja prometa in strategija o alternativnih gorivih. Slovenija do leta 2030 predvideva naložbe v višini skoraj 17 milijard evrov.