Letos morajo države EU in med njimi tudi Slovenija prvič oddati ‘Letno poročilo o napredku’. Gre za temeljni dokument za spremljane skladnosti javnofinančnih politik države z njenim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. V dokumentu se ocenjuje, da slovenska fiskalna politika dejansko sledi predvidevanjem iz ‘Srednjeročnega fiskalno-strukturnem načrta RS 2025-2028’. Opozarja pa se na morebitne dodatne javnofinančne pritiske, tudi zaradi predvidenega večanja odhodkov za obrambo.

Fiskalni svet RS je skladno s prenovljenimi davčnimi pravili Evropske unije (EU) in novim ‘Zakonom o fiskalnem pravilu’ pripravil prvo verzijo ‘Letnega poročila o napredku 2025’ in ga poslal v vpogled Vladi RS. V dokumentu se ocenjuje, da bo slovenska davčna politika v obdobju 2024-25 ostala skladna s fiskalno zavezo, ki je bila določena v ‘Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025-2028’.

»Fiskalni svet ugotavlja, da je bila oziroma bo fiskalna politika v letih 2024 in 2025 skladna s fiskalnimi načrti. Rast očiščenih odhodkov je lani znašala 4,6 %, letos pa bo po ocenah vlade dosegla 5,3 %, s čemer naj bi kumulativna rast v tem obdobju zaostajala za fiskalno zavezo. Fiskalni svet v svoji oceni opozarja tudi na javnofinančne pritiske, ki bi med drugim lahko izvirali iz povečanih odhodkov za obrambo,« so pojasnili z Ministrstva za finance (MF).

Dodali so, da je Komisija EU zaradi predvidene militarizacije oz. povečanja investicij v obrambo EU kar sama predlagala državam, naj kolektivno zaprosijo za uporabo tako imenovane ‘nacionalne odstopne klavzule’, da bi v naslednjih 4 letih dopustila večanje obrambnih odhodkov, kar bi preseglo prejšnje zaveze o davčni vzdržnosti. Države morajo sicer svoja ‘Letna poročila o napredku 2025’ Komisiji EU posredovati do 30. aprila.

Slovenska Vlada je svoja stališča glede ugotovitev Fiskalnega sveta RS, ki so bila zapisana v prvi verziji oziroma v osnutku letnega poročila, sprejela na dopisni seji. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da Slovenija vsaj zaenkrat ne predvideva uporabo celotnega obsega nacionalne odstopne klavzule, zato srednjeročna vzdržnost slovenskih javnih financ s te strani ne bo ogrožena.

Očitno pa bo RS zaprosila za uporabo dela (ne celote) nacionalne odstopne klavzule, kar naj bi Evropsko komisijo in Evropski svet obvestila hkrati z oddajo ‘Letnega poročila o napredku 2025’, torej še pred koncem meseca. Vlada RS pa je v svojem dokumentu podala še dodatna pojasnila, poleg ostalega glede ključnih javnofinančnih pravil in prakse, katere določajo načrtovanje investicijskih odhodkov v državnem proračunu.