Družinska hiša se najprej gradi na papirju. Še preden na parcelo zapelje prvi bager, je treba preveriti, kaj je na zemljišču mogoče zgraditi, želje bodočih stanovalcev spremeniti v izvedljivo zasnovo ter pripraviti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav v mesecih pred začetkom gradnje se sprejmejo nekatere odločitve, ki jih je pozneje najtežje in najdražje spreminjati…
Foto: canva.com
Vse se začne s parcelo in željami bodočih stanovalcev
Velika kuhinja, odprt dnevni prostor, tri otroške sobe, domača pisarna, garaža ali terasa, obrnjena proti popoldanskemu soncu. Seznam želja za novo hišo je lahko dolg, toda prvi načrt ne more nastati samo na njegovi podlagi.
Pomemben del zgodbe določa že parcela. Njena velikost in oblika, naklon terena, dostop, orientacija in prostorski pogoji vplivajo na to, kakšno hišo je mogoče umestiti nanjo. Zasnova, ki bi bila na eni lokaciji povsem smiselna, je lahko nekaj kilometrov stran neprimerna ali neizvedljiva.
Zato je ena prvih nalog projektiranja preverjanje konkretnega zemljišča. Šele ko so znane njegove možnosti in omejitve, je mogoče želje investitorja začeti spreminjati v resen načrt.
To je tudi trenutek, ko lahko prvi pogovor s projektantom prepreči marsikatero napačno pričakovanje. Namesto prilagajanja parcele vnaprej izbrani hiši se zasnova oblikuje tako, da upošteva prostor, v katerega bo postavljena.
Dober tloris ni nujno tisti z največ kvadratnimi metri
Pri načrtovanju družinske hiše hitro pridejo na vrsto številke. Koliko kvadratnih metrov potrebujemo? Kako velike naj bodo sobe? Je smiselna garaža ali bo zadostoval nadstrešek?
Toda na kakovost bivanja močno vpliva nekaj drugega – kako so ti kvadratni metri uporabljeni. Pomembne so vsakodnevne poti skozi hišo, povezava kuhinje z jedilnico in dnevnim prostorom, količina prostora za shranjevanje, zasebnost spalnega dela ter stik bivalnih prostorov z vrtom ali teraso.
Tudi okno ni samo odprtina v steni. Njegova velikost in položaj vplivata na svetlobo, pogled iz prostora in nenazadnje na razporeditev pohištva. Podobno lahko nekaj dodatnih kvadratnih metrov na napačnem mestu prinese manj koristi kot premišljena razporeditev nekoliko manjše površine.
Pri podjetju Alja David Urbanič s.p., kjer se ukvarjajo s projektiranjem, gradbeništvom in inženiringom, pri pripravi projektov izhajajo tudi iz želja in potreb naročnika. Pri družinski hiši je takšno sodelovanje še posebej pomembno, saj projektant načrtuje prostor, v katerem bo nekdo preživel velik del svojega življenja.
Pri tem ni odveč pogledati nekoliko dlje od trenutnih potreb. Otroške sobe bodo nekoč dobile drugo funkcijo, domača pisarna lahko postane stalni del vsakdana, z leti pa se lahko spremeni tudi način uporabe posameznih prostorov. Vseh prihodnjih sprememb ni mogoče predvideti, nekatere pa je mogoče upoštevati že pri zasnovi.
Foto: canva.com
Od skice do dokumentacije za gradbeno dovoljenje
Ko se osnovna zasnova izoblikuje, se delo preseli na precej bolj tehnično raven. Idejo je treba pretvoriti v projektno dokumentacijo, ki upošteva zahteve za načrtovani objekt in konkretno lokacijo.
Pomemben del postopka je DGD – projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Dokumentacija vsebuje podatke, potrebne za pridobivanje mnenj in za postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Glede na značilnosti projekta in lokacije je treba pridobiti tudi potrebna mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Že pri načrtovanju se tako srečajo želje investitorja, prostorske zahteve in številni tehnični pogoji, ki jih mora končna rešitev upoštevati.
Prav tu se pokaže prednost tega, da so pomembnejša vprašanja rešena dovolj zgodaj. Če je treba kaj spremeniti, je popravek projekta praviloma precej manj zapleten kot sprememba med gradnjo.
Gradbeno dovoljenje je pomemben mejnik, ne konec projektiranja
Ko je zahtevana dokumentacija pripravljena in so pridobljena potrebna mnenja, lahko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Pristojni organ v postopku preveri, ali so izpolnjeni predpisani pogoji, nepopolno vlogo pa je treba ustrezno dopolniti.
S pridobljenim gradbenim dovoljenjem se pot od ideje proti novi hiši močno približa gradbišču, vendar projektiranje s tem še ni končano. Za izvedbo je potrebna podrobnejša projektna dokumentacija za izvedbo gradnje oziroma PZI.
Če je bila hiša do te točke predvsem skupek idej, odločitev in načrtov, se zdaj približuje trenutek, ko bodo črte z načrta postale zidovi, odprtine, konstrukcija in drugi dejanski deli objekta.
In prav zato se pri hiši splača odločati pravočasno. Premik stene na načrtu zahteva nekaj dela. Premik že zgrajene stene je povsem druga zgodba.
Foto: canva.com
Najdražje odločitve so lahko tiste, ki jih sprejmemo prepozno
Pri načrtovanju novega doma se lahko zdi, da dolga priprava samo odmika dan, ko se bo gradnja končno začela. Vendar projektiranje ni čakanje na gradnjo, ampak njen prvi del.
Takrat je še mogoče primerjati različne razporeditve, preveriti, ali je dodatna površina res potrebna, premakniti vrata, spremeniti velikost prostora ali ugotoviti, da rešitev, ki je bila odlična na prvi skici, v vsakdanjem življenju ne bi delovala tako dobro.
Dobra priprava zato ni vprašanje tega, koliko idej lahko spravimo v eno hišo. Pomembneje je, katere bodo v njej dobro delovale tudi takrat, ko bo začetno navdušenje nad novogradnjo že zdavnaj mimo.
Od prve zamisli do gradbenega dovoljenja je lahko veliko korakov, vendar imajo vsi isti cilj: da se na gradbišče ne prenesejo vprašanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti že za projektantsko mizo. Več o projektiranju stanovanjskih objektov in drugih storitvah podjetja Alja David Urbanič s.p. lahko preverite na alja.si.