Objavljeni so bili predhodni podatki o dogajanju v državnem proračunu v prvih osmih mesecih leta 2025. V tem obdobju se je nabralo za 10,4 milijarde evrov odhodkov in za 9,3 milijarde evrov prihodkov. Negativna razlika znaša približno 1,1 milijarde evrov, a dva pristojna državna organa pravita, da te številke ne odstopajo preveč od novembra lani načrtovane dinamike gibanja slovenskega proračuna.
Ministrstvo za finance in Direktorat za proračun sta včeraj objavila predhodne podatke o dogajanju v državnem proračunu v prvih osmih mesecih leta 2025. Potem, ko so v proračunu v pravkar končanem mesecu avgustu zabeležili 99 milijonov evrov primanjkljaja, je skupni primanjkljaj od začetka leta 2025 dosegel približno 1,1 milijarde evrov. Ta proračunska negativna razlika je za oba državna organa skladna z načrtovano z lani sprejetimi načrti.
Sicer sta Ministrstvo za finance in Direktorat za proračun dodala primerjavo, da je bilo v prvih osmih mesecih lanskega leta (2024) primanjkljaja ‘le’ za 427 milijonov evrov. To pomeni, da se je letos več kot podvojil. »Proračunski odhodki so bili v osmih mesecih za osem odstotkov višji od primerljivega lanskega obdobja in so dosegli 60,7 odstotka načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu.
Prihodki pa so bili glede na lani višji za 1,4 odstotka in so dosegli 61,1 odstotka načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu,« so sporočili z Ministrstva za finance in Direktorata za proračun. Glede razlik pa so dodali, da višje izdatke med drugim beležijo predvsem pri transferjih v pokojninsko blagajno, pri stroških dela in pri izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu. Vendar pa so opazne razlike tudi drugje.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so v prvih osmih mesecih leta 2025 dosegla 317 milijonov evrov in so bila glede na primerljivo lansko obdobje višja kar za 97,6 odstotka, izplačanih je bilo tudi 50 milijonov evrov izrednih nadomestil Termoelektrarni Šoštanj, za stroške dela v javnem sektorju pa so namenili 3,2 milijarde evrov, kar je za 10,7 odstotka več kot lani.
Glede proračunskih prihodkov pa so pojasnili, da so davčni prihodki, ki predstavljajo glavni proračunski vir, so v osmih mesecih let 2025 dosegli 8,2 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. »Največji davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost, s katerim smo zbrali 3,6 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz dohodnine so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je 13,4 odstotka manj od primerljivega lanskega obdobja,« so med drugim še pojasnili z obeh državnih organov, ki sta pristojna za finančno področje.