Po Sloveniji še vedno odmeva včerajšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Do prenehanja rudarjenja premoga naj bi prišlo zelo postopno in sicer do 31. decembra leta 2033, vsa ostala dela pa naj bi popolnoma opustili šele do 30. junija leta 2045. V tem času bo lahko razvojno preobrazbo doživela vsa Savinjsko‑Šaleška regija, poskrbljeno pa bo tudi za vse delavce premogovnika.
Priprava zakona se je začela po obisku predstavnikov MNVP in MKRR maja 2023 (foto: Ajda Martinčič/gov.si)
Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je bil sprejet soglasno, kar je v slovenskem parlamentu prava redkost. Ker gre za izjemno pomembno gospodarsko in politično določitev, ki bo imela v naslednjih 20 letih ogromen vpliv na vso Savinjsko‑Šaleško regijo, je dejstvo, da včeraj na glasovanju ni bilo prav nikogar proti (sprejetju tega zakona), nedvomno zelo dobra novica.
Prenehanje kopanja premoga v Velenju je po novem predvideno do 31. decembra 2033, nato naj bi do 30. junija 2045 popolnoma opustili vsa preostala dela in do izteka istega leta naj bi sledila še dokončna likvidacija premogovnika. »Zakon omogoča večfazno zapiranje Premogovnika Velenje, kar pomeni, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih izvajalo predvsem z naravnim odlivom.
Namesto nenadnih 700–900 presežnih delavcev v hitrih scenarijih bo ob sprejetem modelu leta 2034 presežek omejen na približno 248 delavcev, kar omogoča bistveno blažje in socialno bolj odgovorne razmere v regij,« so o socialnem vidiku zaprtja pojasnili z Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). Spomnili pa so tudi, da vsebina zakona sodi med sheme državne pomoči, zato bo potrebna še priglasitev pri Komisiji EU.
Nov zakon naj bi tako začel uradno veljati šele po 1. juliju 2026. Številke predvidenega finančnega okvira za ves proces govorijo o preko 1,13 milijarde evrov državnih proračunskih sredstev v naslednjih 20 letih (oz. med leti 2026 in 2045), vendar bo moral Premogovnik Velenje za koriščenje teh sredstev najprej zagotoviti lastna sredstva iz poslovanja in programa dezinvestiranja – slovenski proračun naj bi namreč kril le razliko.
Prav tako nov zakon olajšuje dodatna izobraževanja, prekvalifikacije in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za delavce premogovnika, kar jim bo omogočilo lažji prehod v druge službe. Po prenehanju rudarjenja v Velenju pa se bodo naslednjih 15 let posvečali zaprtju več kot 60 km podzemnih rovov in jaškov, saj je cilj, da se preprečijo notranja rušenja, vdori vode in posedanja ter vsa morebitna presenečenja na površini.
Predlog zakona je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s številnimi javnimi in drugimi deležniki, vključno z reprezentativnim sindikatom SPESS in vodstvom Premogovnika Velenje. Z MNVP pa so napovedali tudi stroge zakonskem mehanizme tehničnega in finančnega nadzora nad celotnim izvajanjem zapiranja, vključno z neodvisnimi revizijami in z vsakoletnim poročanjem Vlade RS Državnemu zboru o stanju izvajanja zakona.