Danes se obeležuje Slovenski dan pomorstva, družba Luka Koper d. d. pa je ob tej priložnosti organizirala strokovni posvet, poimenovan ‘Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda’. Na posvetu je bilo govora predvsem o novih vrstah pogonov za ladje in o dodatni elektrifikaciji Luke Koper, vse v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v pomorskem prometu, pa tudi o mnogih drugih dejavnikih, ki so s temi procesi zelenega prehoda močno povezani.

Strokovni posvet ‘Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda’ je bil posvečen sedanjosti in prihodnosti globalne trgovine, logistike in pristaniških dejavnosti. Po eni strani sta namreč mednarodna trgovina in prevoz blag temelj svetovnega gospodarstva, po drugi strani pa sta tudi pomembna onesnaževalca. Zato se v zadnjih letih pospešeno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v pomorskem prometu, še posebej v EU.

Na javnem posvetu, ki je potekal v Hotelu Grand Koper, so sodelovali predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri A.P. Moller Maersk Ivić Vodopija, direktor pomorske agencije Centralog Rok Štrukelj, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije Gracijan Necmeskal, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar ter direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec.

Za trajnostni razvoj Luke Koper smo si v upravi že pred časom postavili visoke standarde in do so že danes pridobili 6 pomembnih certifikatov. Aktivno so se lotili elektrifikacije luških strojev in pričeli z gradnjo sončnih elektrarn na strehah luški skladišč. Do leta 2030 bi radi sami pridobivali za 10,5 MW električne energije, kar naj bi zadoščalo za 25 odstotkov potreb državnega tovornega pristanišča.

Najpomembnejši projekt v naslednjih petih letih bo vzpostavitev infrastrukture za priklop ladij na električno energijo neposredno z obale. Tako s skupaj z ELES-om pripravljajo projekt gradnje RTP postaje pred pristaniščem, sočasno pa bodo gradili tudi vso infrastrukturo znotraj pristanišča. Tudi ladjarji že sprejemajo pomembne trajnostne ukrepe, med katerimi izstopa prehod na alternativna pogonska goriva.

Pri tem gre za različne tehnologije, ki so namenjene uporabi utekočinjenega plina (LNG), metanola ali celo amonijaka za pogon plovil, medtem ko nekateri skandinavski ladjarji pa že uporabljajo ladje na hibridne električne pogone. Vendar so prisotni na posvetu poudarili, da gre v večini primerov še za pilotne oz. za testne projekte. Še najbolj racionalno bi bilo, da bi kmalu prevladala ena tehnologija.

Pogonski sistemi na LNG, metanol in amonijak so si namreč med seboj povsem različni. Tako bi radi na primer proizvajalci vedeli, v razvoj od katerega od omenjenih ladijskih pogonov se splača investirati, po drugi strani pa bi morali potem tudi zakonsko urediti procedure v primeru nesreč z ladjami na tak pogon, saj se gašenje metanola precej razlikuje od gašenja ogljikovodikov.

Prav tako se novi predpisi EU ne posvečajo zgolj izpustom toplogrednih plinov (CO2). “Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov je zelo pomembno tudi zmanjševanje žveplovih in dušikovih oksidov. Tu imamo še zelo pomembno področje varovanja morja, ki vključuje nedovoljene izpuste sivih in zaoljenih vod, podvodni hrup, ladijske odpadke in reciklažo odsluženih ladij,” je opozoril direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec.