Generalni direktorat za podnebne ukrepe pri Evropski komisiji je objavil zanimivo poročilo o tem, da so prednosti digitalizacije jasne, vendar obstajajo tudi resni negativni vidiki digitalizacije, ki se jim bo morala EU posvetiti.
Letos se akcija čiščenja digitalnih odpadkov v Sloveniji začenja 15. marca (foto: FB Ekologi brez meja)
Digitalna tehnologija je danes že prisotna v skoraj vseh vidikih človekovega življenja, vsaj kar se tiče prebivalcev držav članic EU. Življenje še nikoli ni bilo bolj odvisno od energetsko intenzivne digitalne infrastrukture, ker pa so digitalne tehnologije že tako močno vpete v vsakdanjik so se tudi na Generalnem direktoratu za podnebne ukrepe pri Evropski komisiji vprašali, ali je digitalizacija gonilna sila za trajnost ali pa morda prispeva tudi k podnebni krizi?
Navedli so podatke Svetovnega gospodarskega foruma, po katerih naj bi digitalne tehnologije do leta 2050 zmanjšale globalne emisije toplogrednih plinov do 20 % in sicer največ v sektorjih z visokimi emisijami – energija, materiali in transport. Napredki v umetni inteligenci (UI), v analizah ‘velikih podatkov’ in v avtomatizaciji so vladam ter gospodarskim družbam do danes nedvomno olajšali zmanjšanje ogljičnih odtisov, a obstaja tudi temna stran zgodbe.
Kljub vsem prednostim digitalni sektor namreč vse bolj prispeva k globalnim škodljivim emisijam. »Podatkovni centri in omrežja za prenos podatkov so leta 2023 predstavljali približno 1 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Z vzponom generativne umetne inteligence se je povpraševanje po računalniški moči povečalo, kar je povzročilo večjo porabo električne energije in večji pritisk na energetska omrežja.
Usposabljanje naprednih modelov z umetno inteligenco porabi veliko električne energije, kar povečuje povpraševanje po energiji. Ena sama poizvedba ChatGPT porabi od 50 do 90-krat več energije kot običajno iskanje Google. Delovanje sistemov umetne inteligence zahteva tudi velike količine vode, pri čemer nekateri veliki modeli porabijo na milijone litrov za hlajenje med usposabljanjem in delovanjem,« so ugotovili na direktoratu .
Poleg tega so kot zelo problematične navedli hitre menjave digitalnih naprav (saj ustvarjajo veliko odpadkov) in naraščajoči internetni in podatkovni promet (povečano pretakanje, računalništvo v oblaku in operacije blokovne verige zahtevajo vedno večjo podatkovno infrastrukturo). Spomnili so še, da delovanje večjih sistemov UI zahteva tudi neverjetno velike količine vode – nekateri veliki modeli porabijo na milijone litrov za hlajenje…
Na drugi strani so prednosti digitalizacije predvsem optimizacija uporabljene energije na podlagi UI (izboljšana učinkovitost uvajanja obnovljive energije in zmanjševanje odvisnost od fosilnih goriv), delo na daljavo in virtualno sodelovanje ter t.i. ‘digitalni dvojčki’ in predvideno vzdrževanje (tehnologije pomagajo industrijam zmanjšati količino odpadkov in porabo energije s simulacijo operacij za napovedovanje in preprečevanje neučinkovitosti).