Mednarodni plesni komite, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu, je že sedemdesetič objavil poslanico ob mednarodnem dnevu plesa. Tokrat je k pisanju poslanice povabil kar pet koreografov in plesalcev, vsakega s svoje UNESCO regije: koreografa, umetniškega direktorja Batsheva Dance Company, ustanovitelja GAGA gibalnega gibanja Ohada Naharina iz Izraela, koreografinjo, plesalko in učiteljico Marianelo Boán s Kube, ustanovitelja in umetniškega vodjo City Contemporary Dance Company ter Beijing Dance Willyja Tsaa s Kitajske, plesalko, koreografinjo, učiteljico ter ustanoviteljico Libanonske baletne šole Georgette Gebara ter plesalca in koreografa Salio Sanoua iz Burkine Faso.

Za ples si je potrebno vzeti čas, pa tudi pravi soplesalec včasih pride kot naročen (foto: Official White House Photo by Pete Souza)

Mednarodni plesni komite, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu, je tudi letos ob Mednarodnem dnevu plesa objavil posebno sporočilo, ki je namenjeno globalni javnosti. Ta svečana poslanica je bila že 70-ta po vrsti, morda je zanimiva tudi zaradi tega, ker med petimi avtorji ni nobenega Evropejca in niti nobenega državljana držav angleško govorečega dela sveta.  

Mednarodni dan plesa, ustanovljen leta 1982, želi pospešiti plesno umetnost po vsem svetu. Namenjen je praznovanju vseh, ki prepoznavajo vrednost in pomen plesne umetnosti ter prepoznavanju njegovega mesta v družbi, hkrati pa je namenjen osveščanju vlad, politikov in institucij, ki se pomena plesa za posameznika in družbo ne zavedajo dovolj.

Izraelec Ohad Naharin, ki je letos prispeval evropsko poslanico, je v njej izpostavil, da je “ples bivanje v trenutku. Je poslušanje razsežnosti občutkov. Ples pomeni dovoliti, da postane to poslušanje vir za vsa čustva, vse oblike in vsebine. Ne smemo pa pozabiti, od kod prihajamo.” Pozval je še, da je treba vsak dan vsaj malo zaplesati.

Marianela Boan s Kube, ki je prispevala poslanico z regije treh Amerik, pa je v svojem sporočilu zapisala, da je ples čudovit protistrup, zdravilo, ki preprečuje razmah človeške norosti: “Vsem razseljenim osebam, beguncem in izgnancem širom po svetu pravim: imate deželo, ki je ves čas z vami in ki vam je nič in nihče ne more vzeti; deželo lastnega telesa.”

V letošnji slovenski poslanici pa je nekdanja primabalerina Ljiljana Keča zapisala: “Ples je umetnost v času, ki seže onkraj časa. Gib izgine. Korak odide. Občutek življenja ostane. Plesalec zato ustavlja čas. Kdor odpleše življenje, ostaja večno mlad.”