V Bruslju je bilo na vrsti zasedanje Sveta EU za konkurenčnost, kjer so se posvetili predvsem plačilni disciplini, trenutnemu stanju enotnega evropskega trga in bodoči industrijski politiki, a tudi mnogim drugim pomembnim področjem.
Evropske zastave pred parlamentom EU v Bruslju (foto: pxhere.com)
Najpomembnejša tema zadnjega zasedanja Sveta EU za konkurenčnost je bila nova evropska uredba o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Gre torej za zagotavljanje enotne in učinkovite plačilne discipline. Cilj novega ministrskega predloga je izboljšati disciplino vseh zadevnih akterjev in hkrati zaščititi podjetja v EU pred različnimi negativnimi posledicami zamud pri plačilih.
Vendar pa bodo morali strokovnjaki za gospodarsko zakonodajo najbrž pripraviti ustreznejši predlog, saj se je na sestanku pojavilo več tehtnih zadržkov glede določanja najkrajših plačilnih rokov, omejevanja pogodbene svobode in podvajanja že obstoječih organov v državah članicah na ravni EU. Prisotni so se nato posvetili trenutnemu stanju enotnega trga EU in vprašanju, kako dodatno izboljšati njegovo delovanje.
»Komisar Breton je ministrom predstavil letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2024. Poročilo preko kazalnikov analizira stanje na notranjem trgu in prikazuje, kako se odvijajo prizadevanja EU za konkurenčnost na izbranih področjih. Poročilo poudarja, da je enotni trg EU eno največjih povezanih tržnih območij na svetu. Gospodarstvo EU spodbuja z velikim naborom povpraševanja, raznolikimi dobavnimi viri, priložnostmi za inovacije.
Omogoča povečanje proizvodnje, trdne socialne pravice in poštene delovne pogoje, hkrati pa deluje kot geopolitični vzvod. Vendar pa poročilo hkrati izpostavlja potrebo po zmanjšanju upravnega bremena za podjetja in večji poudarek na izvrševanju pravil,« so pojasnili z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).
Govora je bilo še o aktualnih zakonodajnih predlogih, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov Sveta o Evropski agendi za turizem 2030, o posodobitvi strategije EU za pomorski sektor, o strategiji za reševanje pomanjkanja zdravil ter o državni pomoči in dolgoročni konkurenčnosti.
Na delovnem kosilu je bila razprava ministrov osredotočena tudi na bodočo industrijsko politiko, pri čemer so slovenski predstavniki izpostavili, da EU potrebuje novo industrijsko politiko in sicer posebej prilagojeno vesoljskemu sektorju, digitalnim tehnologijam, farmacevtski industriji in biotehnologiji.