Odbor za proračun pri Evropskem parlamentu je določil prednostne naloge za naslednji dolgoročni proračun EU. Osnovne smernice so, da mora proračun EU po letu 2027 odražati aktualne geopolitične, gospodarske in okoljske realnosti ter biti bolj prilagodljiv.

Poslanci Evropskega parlamenta v Odboru za proračun so poudarili potrebo po bistveno ambicioznejšem dolgoročnem proračunu EU (večletni finančni okvir – MFF), ki bo lahko izpolnil pričakovanja državljanov EU v sodobnem hitro spreminjajočem se svetu. Trenutna zgornja meja porabe v višini 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-27 ni dovolj za reševanje naraščajočega števila kriz in izzivov, pravijo parlamentarci.

Ker se ZDA umikajo s svoje globalne vloge, se bo morala poraba v EU osredotočiti na rusko agresijo, zelo zahtevno gospodarsko in socialno ozadje, vrzel v konkurenčnosti ter vse hujšo podnebno in biotsko raznovrstno krizo, so še dodali. »Poslanci Parlamenta EU nasprotujejo ideji Komisije EU, da bi model ‘en nacionalni načrt na državo članico’, ki se uporablja v ‘Mehanizmu za okrevanje in odpornost’, ponovili za porabo po letu 2027.

Namesto tega pozivajo k strukturi, ki zagotavlja preglednost in parlamentarno odgovornost ter vključuje regionalne in lokalne oblasti ter vse ustrezne akterje. Poročilo poudarja nadaljnji pomen kohezijske politike za spodbujanje gospodarskega, socialnega in teritorialnega povezovanja, poglobitev enotnega trga, zmanjšanje neenakosti ter boj proti revščini in izključenosti,« so člani Odbor za proračun zapisali v svoje poročilo.

Poročilo sicer poudarja potrebo po povečanih obrambnih naložbah za podporo celovitemu varnostnemu pristopu, a istočasno zahteva, da to ne sme spodkopati socialnih in okoljskih politik. Poslanci podpirajo nov ciljno usmerjene sklade, namenjenemu spodbujanju zasebnih in javnih naložb prek mehanizmov za zmanjševanje tveganj, ki jih podpira EU, in ki bi gradil na uspehu instrumentov, kot sta ‘InvestEU’ in ‘Sklad za inovacije’.

Proračun bi moral biti bolj pregleden, zasnova proračuna pa bi morala varovati vlogo Parlamenta pri pozivanju izvršilne oblasti k odgovornosti, vzpostaviti stroge mehanizme odgovornosti in zagotoviti popolno preglednost v odnosu do končnih prejemnikov sredstev EU. Naslednji proračun bi moral vključevati dva posebna instrumenta: enega za pomoč ob nesrečah in drugega za ostale nepredvidljive scenarije.

Poslanci namreč menijo, da morajo biti zmogljivosti za odzivanje na krize vključene v dolgoročni proračun za vsako področje politike, humanitarna pomoč pa mora biti ločena. Parlamentarci zahtevajo tudi, da odplačilo stroškov zadolževanja NextGenerationEU ne sme ogroziti financiranja ključnih prednostnih nalog EU, zato so pozvali k jasni ločitvi med odplačilom stroškov zadolževanja in porabo programov.