V Franciji pravkar poteka nova drama s talci in sicer le dan zatem, ko je parlament Evropske unije podrobno posvetil novim ukrepom za preprečevanje terorizma. EU želi preprečiti financiranje terorizma, nadzorovati borce, ki se vračajo iz tujine in povečati varnost na mejah.
Doslej so teroristi napadali v večjih mestih, današnji v Trebesu (na sliki) pa potrjuje, da nikjer več ni varno (foto: ville-trebes.com)
Kljub vsem dobrim nameram evropskih oblasti se teroristični napadi nadaljujejo. Danes naj bi na jugu Francije najprej prišlo do streljanja na skupino policistov, potem pa je neznanec zajel skupino talcev v trgovini v mestu Trebes v bližini Carcassonna. Prve novice govorijo tudi o dveh žrtvah in o domevni skrajni slamistični pripadnosti ugrabitelja, a še čakajo a uradno potrditev.
To je že sedmi teroristični napad v Franciji v zadnjih treh letih. Zaradi takšnih in podobnih dogodkov so protiukrepi organov EU zelo pomembni, v parlamentu EU pa so o tem odločali prav včeraj. Kot običajno je EU kakšno leto v zamudi. Vojne v Siriji Libiji in Iraku, ki so še danes valilnice terorizma, trajajo že od leta 2011. Očitno organi EU potrebujejo res orgomno časa, da nazadnje sproducirajo ustrezno zakonodajo.
Parlamentarci so se sicer včeraj strinjali, da ustavitev dotoka denarja terorističnim skupinam, bodisi preko nadzora sumljivih finančnih transakcij in lažnih dobrodelnih organizacij, bodisi z ukrepanjem proti tihotapljenju nafte, tobaka, zlata, draguljev in umetniških del, sodi med najbolj učinkovite ukrepe proti terorizmu.
Poslanci so tudi zato spremenili direktivo EU proti pranju denarja. Vanjo so vnesli določila, ki državam članicam nalagajo strožji nadzor nad virtualnimi valutami, kot je bitcoin, in anonimnimi plačilnimi karticami. Evropska komisija je sicer nedavno vzpostavila telo, ki bo spremljalo blockchain, tehnično platformo za virtualne valute.
Aprila 2017 je EU uvedla sistematični mejni nadzor na zunanjih mejah EU – mejni organi tako preverjajo vse ljudi, tudi državljane unije, ki vstopajo na ozemlje EU. Najkasneje v letu 2020 bodo na zunanjih mejah EU uvedli nov sistem beleženja vstopov v in izstopov iz schengenskega območja brez notranjih meja. Ta bo omogočal hitrejši mejni nadzor in več informacij o državljanih tretjih držav v schengenskem območju.
Najmanj 7800 Evropejcev iz 24 držav je po mnenju Europola odpotovalo v Sirijo in Irak ter se tam pridružilo skrajnim islamističnim skupinam. Pričakovati je, da se bo veliko teh posameznikov po porazu ISIS vrnilo nazaj v Evropo. Septembra 2018 bo v veljavo stopila zakonodaja, ki urjenje in potovanja za teroristične namene kategorizira kot kazniva dejanja.
Letalske družbe, ki letijo iz in v EU morajo po že predhodno veljavni zakonodaji oblastem posredovati podatke o potnikih na svojih letih, t.j. njihova imena, datume potovanj, načrt potovanja in način plačila. Te podatke oblasti uporabljajo za odkrivanje, preiskavo in pregon terorističnih dejanj. Parlament je sedaj v zakonodajo vnesel določila o zaščiti občutljivih podatkov, ki razkrivajo raso, veroizpoved, politična mnenja, zdravje in spolno usmerjenost.
Izmenjava informacij EU ima kar nekaj podatkovnih baz in informacijskih sistemov za upravljanje z mejami in notranjo varnost. Parlament se zdaj posveča zakonodaji, ki bo omogočila povezanost teh baz podatkov, tako da bodo lahko pristojne agencije držav EU hkrati dostopale do podatkov iz vseh sistemov. Parlament je sicer že maja 2016 odobril nove pristojnosti Europolu pri ukrepanju proti terorizmu. Europol je tako lahko ustanovil Evropski center za boj proti terorizmu.
Večino terorističnih napadov v EU so zagrešili ljudje, ki so državljani EU. Parlament je zato predlagal ukrepe proti radikalizaciji in ekstremizmu v zaporih in na spletu, ustanovili pa so tudi poseben odbor, ki preučuje ukrepe proti terorizmu, so še zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost parlamenta EU.