Ob koncu kurilne sezone se v Parlamenta EU posvečajo oskrbi s plinom. Osnutek spremenjenega zakona, ki so ga predlagali v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, naj bi naslovil špekulacije na trgu s plinom in zagotovil nižje cene za evropske porabnike. Ena od najpomembnejših novosti bo uvedba precej večje fleksibilnosti glede ključnih pravil o polnjenju evropskih skladišč s plinom.

Simbolični prizor Parlamenta EU, obsijanega s soncem (foto: FB European Parliament)
Poslanci Evropskega parlamenta iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko so potrdili, da se strinjajo s predlogom Komisije EU o podaljšanju veljavnosti sedanjega sistema skladiščenja plina EU vse do 31. decembra 2027. Določba, katera bi se sicer iztekla še letos, je namenjena nadaljnjemu zagotavljanju varnosti oskrbe s plinom pred naslednjo letošnjo kurilno sezono in tudi v naslednjih dveh koledarskih letih.
Ob sprejemu novega zakonodajnega predloga pa so parlamentarci izglasovali tudi več sprememb dosedanje uredbe, ki je narekovala, da se vsako leto že pred 1. novembrom zagotovi 90 % celotnega možnega polnjenja kapacitet. To je očitno omogočalo velike špekulacije na trgu s plinom, kar sicer izhaja iz osnovnih ekonomskih enačb o ponudbi in povpraševanju, katere pa so očitno pri prvem pisanju uredb spregledali.
»V ta namen poslanci predlagajo znižanje cilja polnjenja z 90 % na 83 %, da bi uravnotežili energetsko varnost s tržnimi načeli in znižali cene plina. Cilj bi moral biti dosežen kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom vsako leto. Države članice bi lahko v primeru neugodnih tržnih razmer, kot so motnje v oskrbi ali veliko povpraševanje, odstopale od cilja polnjenja za do 4 odstotne točke.
Komisija EU lahko to odstopanje še poveča za do 4 odstotne točke, če se te tržne razmere nadaljujejo. Vendar pa bi morale države članice zagotoviti, da kumulativni učinki fleksibilnosti in odstopanj ne bodo znižali skupnih obveznosti polnjenja skladišč pod 75 %, so se poslanci strinjali,« so raztegovanje rokov, odstotkov in količin v novi uredbi pojasnili poslanci iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.
O spremenjeni uredbi bodo v Parlamentu glasovali na naslednjem plenarnem zasedanju, ki bo od 5. do 8. maja na vrsti v Strasbourgu. Sicer so to energetsko krizo leta 2022 sprožile ruska invazija na Ukrajino ter posledične dodatne sankcije EU proti Rusiji. EU je v izogib hujšim posledicam kmalu uvedla nova pravila o skladiščenju plina.
Vseeno pa je danes svetovni trg s plinom še naprej zelo nepredvidljiv, saj prihaja do vse večje konkurence pri oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), do vztrajne nestanovitnosti cen in do nespametnih trgovinskih odločitev ZDA, ki so sicer tudi največji proizvajalec LNG plina na svetu.