Inšpekcija za okolje je v zadnjih dveh letih pričela uporabljati drone oz. brezpilotne letalnike, kar ji v kombinaciji z drugimi sodobnimi tehnologijami omogoča precej bolj učinkovito in obenem preprosto ugotavljanje dejanskega stanja na terenu. Tako so dokazi bolj kakovostni in inšpekcijski postopki hitrejši, inšpektorjem pa je sedaj skoraj nemogoče kaj skriti.

Novo zračno ‘orožje’ okoljskih inšpektorjev (foto: IRSOP)

Z Inšpekcije za okolje (IZO), ki deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), so potrdili, da so z začetkom uporabe brezpilotnih zrakoplovov (BPZ) in tudi aplikacij za fotogrametrično obdelave fotografij posnetih iz zraka naredili velik korak naprej. Način opravljanja okoljskega inšpekcijskega nadzora se je tako moderniziral, pridobil na kakovosti izidov in postal bolj ažuren.

»Pri nadzoru ravnanja z odpadki morajo inšpektorji med drugim zanesljivo ugotoviti tudi količine odpadkov, ki so se uporabile za nasipavanje zemljišč ali so skladiščeni na posameznih lokacijah. Ker je bilo določanje teh količin v praksi pogosto zahtevno in zamudno, se je IRSOP odločil za uvedbo sodobnih tehnoloških rešitev, ki omogočajo bistveno natančnejše meritve ter objektivnejše ugotavljanje dejanskega stanja,« so pojasnili z IZO.

Ključen mejnik za inšpektorje je bilo leto 2024, ko je IRSOP pridobila operativno dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v t. i. ‘posebni kategoriji’. Kmalu zatem sta bila za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov usposobljena prva dva inšpektorja, danes pa ima IRSOP že štiri certificirane pilote-inšpektorje za urapvlja nje z droni oz. brezpilotnimi letalniki.

Drugi del posodobitve delovanja inšpekcijskih služb pa predstavlja uporaba sodobne programske opreme za fotogrametrično obdelavo fotografij, ki so bile posnete iz zraka. Le-ta namreč omogoča izdelavo izračune prostornine odloženih ali skladiščenih odpadkov, količine zemljin in drugih materialov ter izdelavo digitalnih modelov površja. Iz zraka se vidi marsikaj, kar se je lani potrdilo med preiskavo Centra za ravnanje z odpadki Kostak.

 Tudi zaradi tega primera so z IZO poudarili, kako velika pridobitev je možnost primerjav stanja zemljišč skozi čas. Programska oprema omogoča izdelavo 3D-oblakov točk tudi iz že obstoječih geoprostorskih podatkov, zato lahko danes primerjajo stanje zemljišč med nacionalnim laserskim skeniranjem Slovenije (med letoma 2011 in 2014), drugim skeniranjem (med letoma 2023 in 2025) ter aktualnimi posnetki, zajetimi z novimi droni.