V Bruslju je potekalo zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, na katerem so obravnavali priprave na vrh med EU in Afriško unijo, strateško komuniciranje ter krepitev skupne varnostne in obrambne politike EU. Udeležila sta se ga tudi slovenski Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in ministrica za obrambo Andrejo Katič, ki sta podpisala notifikacijsko listino za pristop Slovenije k stalnemu strukturnemu sodelovanju na področju evropske obrambe (PESCO).
Dokler bodo v Afriki vladali nasilje, pomankanje delovnih mest, bolezni, lakota in revščina, dotlej bo imela EU težave z begunci in z varnostjo. Oboroževalna industrija pa bo medtem še naprej cvetela… (foto: commons.wikimedia.org)
Pred začetkom skupne seje zunanjih in obrambnih ministrov EU je potekal ceremonialni podpis notifikacijske listine PESCO, ki sta jo zaSlovenijo podpisala podpisala Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in Ministrica za obrambo Andreja Katič. Listino z namero za vstop v PESCO je podpisalo triindvajset držav članic EU.
Uradni začetek FAC se je pričel s skupnim delovnim kosilom z ministri za zunanje zadeve in obrambo EU, sledilo je zasedanje na temo sodelovanja in strateškega partnerstva med EU in NATO. Na skupnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov je bila razprava namenjena pregledu implementacije obrambnega paketa EU, v kontekstu izvajanju EU Globalne strategije na področju varnosti in obrambe, s poudarkom na Stalnem strukturnem sodelovanju na področju obrambe (PESCO).
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem povedala: »Krizna žarišča v okolici Evrope imajo neposreden vpliv tudi na samo Evropo. Soočamo se z morebitnimi novimi varnostnimi izzivi in tudi morebitnim novim migrantskim valom. Na drugi strani se soočamo tudi z manjšim angažiranjem ZDA pri varnostnih vprašanjih in vse to so pravzaprav razlogi, da se Evropa še močneje opre na lastne sile in da se krepi samostojno evropsko varnost in obrambo.«
Vključevanje RS v Stalno strukturno sodelovanje- PESCO je sicer trenutno najpomembnejši politični projekt na področju obrambe in nacionalne varnosti, ki vodi k tesnejšemu sodelovanju in integraciji na področju evropske obrambe. Notifikacijska listina poleg temeljnih načel sodelovanja in upravljanja PESCO, vsebuje tudi seznam 20 ambicioznih in zavezujočih skupnih zavez.
Cilji in zaveze temeljijo na 10. Protokolu Pogodbe o EU in v okviru petih sklopov obsegajo zaveze glede obrambnih izdatkov, usklajenega razvoja zmogljivosti, razpoložljivosti sil, sodelovanja v večstranskih EU projektih razvoja kritičnih zmogljivosti ter krepitve konkurenčnosti in tehnološkega razvoja obrambne industrije.
Vzporedno države članice EU, ki so izrazile namero za pristop, pripravljajo nacionalne izvedbene načrte PESCO, v katerih mora biti razvidno, kako bodo verodostojno izpolnile prevzete zaveze. Ti načrti bodo tudi temeljno izhodišče za ocenjevalni proces izpolnjevanja zavez. Izvedbene načrte bodo morale predložiti Svetu EU do vzpostavitve PESCO, predvidoma na Svetu za zunanje zadeve 11. decembra.
Glavni cilj PESCO je nadaljnja integracija in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe. Države članice s pridružitvijo PESCO potrjujejo tudi zavezanost večji učinkovitosti, in sicer: z okrepljeno koordinacijo in sodelovanjem pri investiranju, razvoju zmogljivosti in večjo operativno pripravljenostjo.
Pri vzpostavitvi PESCO ne gre za podvajanje z aktivnostmi, ki že potekajo v NATO, temveč gre za medsebojno dopolnjevanje pri soočanju s skupnimi izzivi. Slovenija bo izhajala iz enotnega nabora sil pri vključevanju v projekte in aktivnosti v okviru PESCO. To pomeni, da bo pripravljena nacionalne sile in zmogljivosti v večjem obsegu namenjati tudi za potrebe varnosti EU.
Z oblikovanjem PESCO je tesno povezana vzpostavitev Evropskega obrambnega sklada, ki omogoča državam članicam tudi financiranje obrambnih raziskav in razvoja obrambnih zmogljivosti. Ti pobudi pomenita priložnost za spodbujanje slovenske obrambne industrije, kjer se lahko malim in srednjim podjetjem in raziskovalnim entitetam olajša in okrepi priložnosti za dostop do evropskega obrambnega trga.
Ministri za obrambo so v nadaljevanju srečanja razpravljali tudi o sodelovanju med EU in NATO. Na zasedanju se jim je pridružil tudi generalni sekretar Nata Stoltenberg. Na podlagi uspešnega sodelovanja, NATO in EU pripravljata nadaljnje nove predloge konkretnega sodelovanja, kar je priložnost za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva. Z ministrstva za obrambo RS so še dodali, da je po zasedanju FAC je potekal še sestanek Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).
Svet EU za zunanje zadeve je na zasedanju obravnaval bližnji vrh med EU in Afriško unijo. Peto tovrstno srečanje je dobra priložnost za nadaljnjo krepitev partnerstva in za nove dogovore o skupnih prizadevanjih za reševanje varnostnih, družbenih in gospodarskih izzivov obeh kontinentov. Zagotavljanje pozitivne prihodnosti mladih generacij bo središčna točka razprav, ki se bodo vrtele okrog štirih vsebinskih sklopov: mir in varnost, demokracija in človekove pravice, naložbe in trgovina ter ustvarjanje delovnih mest in znanje.
V sklopu razprave o strateškem komuniciranju pa so ministri poudarili, da gre za eno od prednostnih nalog izvajanja EU globalne strategije. Minister Erjavec je pri tem izpostavil, da ne gre le za promocijo aktivnosti na področju zunanjega delovanja, ampak tudi za krepitev odpornosti držav in družb v evropski soseščini ter preprečevanje hibridnih groženj, odzivanje na lažne ali prirejene informacije in preprečevanje radikalizacije. Poudaril je tudi pomen nadgrajevanja komunikacijskih aktivnosti EU v državah Zahodnega Balkana, ki bi povečale privlačnost EU in spodbujale izvajanje notranjih reformnih procesov v državah kandidatkah za članstvo v EU, so še zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.