Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je objavilo obširno poročilo o raziskavi Slovenski podjetniški observatorij, v katerem se ugotavlja značilnosti slovenskih zagonskih in hitro rastočih podjetij ter analizira demografijo slovenskega gospodarstva. Rezultati raziskave kažejo, da je hitrosti razvoja omenjenih vrst podjetij v Sloveniji zelo dobra, a da obstajajo tudi skrite rezerve.

Z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so pojasnili, da je v okviru raziskovalnega projekta ‘Slovenski podjetniški observatorij’ izšla znanstvena monografija ‘Podjetniška demografija in značilnosti startup in scaleup podjetij: Slovenski podjetniški observatorij 2022’, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Poleg MGTŠ je to strokovno analizo podprla tudi Javna agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Analiza je razkrila, da je bilo 19 % odstotkov podjetij v Sloveniji leta 2021 vključenih v dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 15,5 % podjetij je delovalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, gradbeništvo pa je bilo 15,1 % deležem tretja največja dejavnost.

»Slovenska podjetja so v letu 2021 zaposlovala 563.030 oseb ali 8,5 odstotka več kot leta 2020 oziroma toliko ljudi, kot jih je bilo zaposlenih leta 2019, tako da je bila v letu 2021 dosežena raven iz predkoronskega leta 2019. Poleg zaposlenosti (za 7,9 odstotka) so se v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšali tudi dodana vrednost za 1 odstotek in prihodek poslovanja za 5,9 odstotka ter izvoz za 7,2 odstotka.

Ustvarjenih 31 milijard evrov dodane vrednosti v letu 2021 v gospodarstvu odraža pozitivno rast (15,7 %) v primerjavi z letom 2020 in za 14,6 % več kot leta 2019 in je tako v letu 2021 preseglo predkoronsko raven ustvarjene dodane vrednosti. Poleg tega pa nam podatek, da so velika podjetja ustvarila največjo dodano vrednost, kaže na pomembnost velikih podjetij pri prispevanju k gospodarski rasti države,« med drugim piše v poročilu MGTŠ.

Sicer so v primerjavi s slovenskim povprečjem (52.221 evrov) zaposleni v velikih podjetjih ustvarili kar 23 % višjo dodano vrednost na zaposlenega, medtem ko so najmanj ‘dobičkonosni’ zaposleni v mikro podjetjih z 1–9 zaposlenimi, ki so ustvarili kar 30 % manj dodane vrednosti od slovenskega povprečja. Tudi zato je bil drugi del analize namenjen prav zagonskim, hitro rastočim podjetjem in MSP-jem.

Po primerjalnih analizah mednarodnih zagonskih in hitro rastočih podjetij ter zagonskih ekosistemov s slovenskimi ekvivalenti, so ocenili, da se v Sloveniji podjetniški ekosistem razvija hitro in trenutno ponuja veliko priložnosti za podjetja v zgodnji fazi razvoja.

Ugotovili pa so še, da so doslej uspešna podjetja najpogosteje koristila storitve subjektov podpornega okolja (inkubatorjev, tehnoloških parkov …), nepovratna sredstva države ter na finančne produkte države vezano mentorsko in drugo strokovno podporo.