Japonsko mesto Hirošima pravkar gosti tridnevni Vrh skupine G7. Na njem se bodo posvetili predvsem o agresiji Rusije proti Ukrajini, mednarodnem sodelovanju na več področjih, jedrskem razoroževanju, gospodarstvu, podnebju in okolju, hrani, zdravju in globalnem razvoju.
Najbolj znana stavba v Hirošimi, mesto sicer pravkar gosti vrh G7 (foto: FB G7)
Vrh skupine G7 gosti Japonska, ki letos tudi predseduje skupini. Zasedanje poteka v Hirošimi, saj najbrž ni bolj primernega mesta na svetu, ko je potrebno govoriti o miru. To mesto je namreč doživelo najhujše strahote vojn, civilisti so tam umirali še desetletja potem, ko so Američani nanj 6. avgusta leta 1945 odvrgli atomsko bombo in Hirošimo spremenili v radioaktiven prah.
Na Japonskem EU tokrat zastopata predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen (medtem ko predsednice Parlamenta EU Roberte Metsole ni zraven). Vrh v Hirošimi bo predvidoma za voditelje in voditeljice skupine G7 nova priložnost, da izrazijo svojo neomajno odločenost za spoštovanje mednarodnega prava in okrepijo svoje stike s svetovnim jugom.
V sklopu Vrha bodo izpeljali več delovnih sej z različnimi aktualnimi globalnimi problematikami. Govora bo o agresiji Rusije na Ukrajino, o sodelovanju z mednarodnimi partnerji, o jedrskem razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja, o gospodarski odpornosti in varnosti, o podnebnih spremembah, o novostih v energetskemu sektorju, o varovanju okolja, o hrani, zdravju in o razvoju na splošno.
»Poleg tega je japonsko predsedstvo povabilo voditelje in voditeljice iz Avstralije, Brazilije, Komorov, Cookovih otokov, Indije, Indonezije, Republike Koreje in Vietnama, naj se udeležijo več delovnih sej v okviru vrha. Japonska želi na vrhu pokazati trdno odločenost skupine G7, da kategorično zavrača vojaško agresijo, vsakršno grožnjo ali uporabo jedrskega orožja ter poskuse rušenja mednarodnega reda,« so poudarili v sporočilu za javnost Evropskega sveta.
Udeleženci Vrha G7 pa so danes že objavili tudi skupno izjavo o Ukrajini, v kateri so poleg ostalega zapisali, kako so bila prizadevanja, da se je svet izognil ruskemu izsiljevanju z energenti. Že od pričetka agresije so bile prejeli sankcije, prepovedi uvoza in drugi ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od ruskih vira energije. Poleg tega so bile omejene cene ruske nafte in naftnih derivatov.
Člani skupine G7 ugotavljajo, da ti ukrepi delujejo, da so prihodki Rusije upadli, da so se tudi globalne cene nafte in plina opazno znižale, kar je koristilo državam po vsem svetu. Niso pa omenili, kako Japonska že vse od začetka agresije na Ukrajino v vse večjih količinah kupuje rusko nafto in plin, pa tudi, kako Japonska pri tem ne spoštuje mednarodnih omejitev cen ruske nafte in naftnih derivatov.