Danes se v Helsinkih začenja dvodnevno zasedanje finančnih ministrov EU in držav evrskega območja. Čeprav je zasedanje neformalno, je vseeno pomembno, saj bodo ministri izmenjali poglede o zelo občutljivih temah – obdavčitvi energentov in uniji kapitalskih trgov.

Od začetka predsedovanja Finske Svetu EU 1. julija letos so se v Helsinkih že zvrstila neformalna srečanja obrambnih (na fotografiji) in pravosodnih ministrov ter tudi tistih ministrov, katerih resorji skrbijo za konkurenčost gospodarstev držav EU (foto: gov.si)   

Neformalno zasedanje bodo finančni ministri kot ponavadi začeli z delovnimi kosili, kjer bodo razpravljali o pospeševanju ukrepanja EU zaradi čedalje intenzivnejših podnebnih sprememb. Sicer je Komisija EU novembra lani sprejela posebno sporočilo glede klimatskih sprememb, a gre za ‘startegijo, ki opisije vizijo’ za dosego ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ker bo za dosego ciljev potrebno ogromno investicij, bi bilo lepo, da vzpostavi jasen, pameten in dolgoročen načrt delovanja.

Evropska skupnost pa je napovedala, da bo v drugi polovici leta 2019 objavila tudi poročilo o izvajanju direktive o prestrukturiranju okvira za obdavčitev energentov in električne energije. Ministrstvo za finance RS (MF) pričakuje, da bo ta direktiva rešila mnoga odrta vprašanja »…o zvišanju trošarin, o ustreznem razmerju med obdavčitvijo energentov glede na njihovo energetsko vsebnost in izpuste TGP, o prenovi določb izvzetja iz obdavčitve in opcijskih oprostitev obdavčitve, o obdavčitvi alternativnih goriv, o biogorivih ter o uvedbi nadzora nad gibanjem utekočinjenega zemeljskega plina in nekaterih mazalnih olj.«

V debati o združevanju kapitalskih trgov pa se bodo finančni ministri EU posvetili predvsem pobudi unije za vzpostavitev povezanih in likvidnih kapitalskih trgov, krepitev evropskega gospodarstva ter spodbujanje bolj povezanega in stabilnega finančnega sistema. »Cilj unije kapitalskih trgov je predvsem malim in srednje velikim podjetjem iz EU olajšati pridobivanje finančnih sredstev, znižati stroške zbiranja kapitala, izboljšati možnosti za varčevalce po celotni EU, olajšati čezmejno vlaganje in privabiti več tujih naložb, podpreti dolgoročne projekte ter poskrbeti za stabilnejši, odpornejši in konkurenčnejši finančni sistem EU,« so pojasnili z MF, kjer te načrte odobravajo.

Finančni ministri bodo v Helsinkih tudi malce potipali ekonomsko stanje evrskega območja in na podlagi preteklih izkušenj s pripravo pregledov izdatkov v posameznih državah članicah razpravljali še o povečanju učinkovitosti javnih financ.