Sveta za zunanje zadeve Evropske unije je obravnaval Ukrajino, Sirijo, Iran in umiritev napetosti na korejskem polotoku. V uvodu sestanka je Svet za zunanje zadeve obsodil tudi napad v angleškem Salisburyju, v katerem je bil uporabljen živčni strup, ter izpostavil, da gre za kršitev Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter kršitev mednarodnega prava. A medtem ko v Salisburyu na srečo nihče ni umrl, pa se v Siriji nadaljuje agonija civilistov iz Vzhodne Gute, kakor tudi etnično čiščenje kantona Afrin s strani Turčije.
Tudi na Svetu za zunanje zadeve EU veliko govorijo ter izmenjujejo poglede (foto: mzz.gov.si)
Svet za zunanje zadeve EU je v razpravi o Siriji izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se razmere, kljub sprejetju februarske resolucije Varnostnega sveta OZN 2401, močno poslabšujejo. Vse strani so ponovno pozvali k takojšnjemu in polnemu spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ter poudarili potrebo po izvajanju vseh potrebnih korakov za zagotovitev premirja, zaščito civilnega prebivalstva in dostavo humanitarne pomoči. V razpravi so izrazili nadaljnjo podporo (jalovim) prizadevanjem posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Staffana de Misture po krepitvi diplomatskih prizadevanj za iskanje politične rešitve v Siriji.
Da medtem članica zveze NATO Turčija (večina na zasedanju prisotnih držav je prav tako članic istega pakta) zaključuje novo fazo etničnega čiščenja na severozahodu Sirije, pa ni bilo veliko govora. Sicer je to po turškem genocidu nad Armenci in etnično čistko Grkov dolgoletno nasilje nad Kurdi že tretji primer v zgodovini, kako nehumano Turki ravnajo z manjšinami znotraj svojih meja in celo v sosednjih državah. Tudi dejstvo, da imajo s turško neo-imperialistično ekspansionistično politiko vse večje težave tudi Grčija, Ciper, Italija, Irak in celo trenutno predsedujoča država EU Bolgarija, očitno še ni prišlo na dnevni red.
Svet pa je izrazil solidarnost z Združenim kraljestvom ter pozdravil in podprl prizadevanja za identifikacijo odgovornih za napad, v sodelovanju z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja, in njihovem kazenskem pregonu. Visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je Svet za zunanje zadeve obvestila o svojem obisku v Kijevu.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal tudi poglede na stanje izvajanja reform v Ukrajini in položaj v vzhodni Ukrajini. Poudaril je trdno podporo EU ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter zavezanost nepriznavanju nezakonite priključitve Krima s strani Ruske federacije. Državni sekretar Logar se je pred začetkom Sveta za zunanje zadeve udeležil tudi neuradnega zajtrka z ministrom za zunanje zadeve Ukrajine Pavlom Klimkinom.
Svet za zunanje zadeve ostaja zavezan uresničevanju celovitega dogovora o iranskem jedrskem programu. Ministri so v razpravi poudarili pomen celovitega dogovora za regionalno stabilnost in varnost ter obenem izrazili zaskrbljenost nad nadaljevanjem izvajanja balističnega programa in vlogi Irana v širši regiji Bližnjega vzhoda. V tem kontekstu so izpostavili tudi potrebo po nadaljevanju in krepitvi političnega in diplomatskega angažmaja EU z Iranom.
Na neuradnem kosilu z ministrico za zunanje zadeve Republike Koreje so ministri govorili o dinamiki dogodkov in razmerah na korejskem polotoku. Poudarjena je bila konstruktivna vloga Republike Koreje pri obravnavi in reševanju severnokorejskega jedrskega vprašanja. Ministrica za zunanje zadeve Švedske je ministre obvestila o pogovorih med Švedsko in Demokratično ljudsko republiko Korejo, ki so med 15. in 17. marcem potekali v Stockholmu.