Naslovnica Svet & EU Nismo v miru, zato NATO od držav članic EU pričakuje večja vlaganja

Nismo v miru, zato NATO od držav članic EU pričakuje večja vlaganja

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropski poslanci so se po dolgem prazničnem premoru končno vrnili v klopi, ena od prvih zadev na dnevnem redu pa je bil obisk generalnega sekretarja zveze NATO Marka Rutteja. Globalno gledano so varnostne razmere vse slabše. Parlamentarci so zato se posvetili predvsem dogajanju v Evropi, dogajanju po svetu, obrambi Evrope ter sodelovanju med EU in Natom.
Nismo v miru, zato NATO od držav članic EU pričakuje večja vlaganja

Poslopje Evropskega parlamenta ponoči (foto: FB European parliament)

Včeraj se je generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte prvič sestal s poslanci Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za varnost in obrambo ter z delegacijo Evropskega parlamenta za odnose s skupščino zveze Nato. Pri tem ni skrival, da je zaskrbljen zaradi varnostnih razmer v Evropi. Generalni sekretar zveze NATO Rutte je izjavil, da nismo v vojni, a tudi ne v miru. Potem je navedel države, ki so problematične za NATO in sicer so to Rusija, Kitajska, Iran ter Severna Koreja.

Ni pa na primer omenil ‘Severnega’ Jemna, Belorusije, Kube, Venezuele in nobene od afriških držav, od koder so zadnje čase pregnali francoske vojake (ki so tudi vojaki zveze NATO). Morda zato, ker za razliko od omenjenih štirih velesil te države nimajo atomskega orožja. Rutte je poslancem spregovoril še o dolgotrajnih grožnjah Evropi v obliki terorizma, širjenja jedrskega orožja, dezinformacij in celo grožnje s strani podnebnih sprememb.

 »Vemo, kako zaščititi naše narode in evropski način življenja (…), zdaj pa moramo to storiti,« je prisotnim dejal Rutte in prešel na bistvo – več bo potrebno vlagati v obrambne zmogljivosti in sredstva, povečati odpornost in še naprej podpirati Ukrajino. Izrazil je svoje prepričanje, da močnejša evropska obramba pomeni večjo porabo, porabo in večjo proizvodnjo, ne da bi izzvali vojno, ampak, da bi jo preprečili.

Zato bodo morale Natove zaveznice porabiti precej več. Poleg tega bodo morale povečati proizvodnje ključnih sredstev in zmogljivosti, saj evropska obrambna industrije še vedno ni tam, kjer bi morala biti. Glede Ukrajine je generalni sekretar zveze NATO najprej napovedal, da bo prihodnost Evrope odvisna od izida te vojne. Potem pa je dodal še nekaj zelo zanimivih stavkov. »Tam želimo trajen mir. Če bo Putin dosegel svoje, mir ne bo trajal.

Zdaj smo varni, morda ne bomo varni čez pet let,« pravi Rutte. Sicer ni jasno, kako smo lahko danes v EU varni, če imajo Rusi nova hipersonična orožja, proti katerim trenutno ni obrambe. Prav tako ni jasno, kako naj bi bil dosežen trajen mir, ne da bi Putin oziroma Rusija dosegla svoje vojaške in strateške cilje. Rusi namreč to vojno zmagujejo, njihove čete napredujejo iz dneva v dan in zato se ne mislijo ustaviti, dokler jim to ne bo ustrezalo.

Evropski poslanci pa so Rutteja spraševali tudi o prihodnjem sodelovanju s prihajajočo Trumpovo administracijo in izrazili zaskrbljenost glede vloge Turčije v Natu. ZDA so namreč najpomembnejša država v zvezi NATO, turška zunanja politika in teritorialne ambicije pa niso vedno v skladu z interesi zveze. Drugi evropski poslanci so poudarili, da obstajajo razlike med zaveznicami Nata glede obrambnih vprašanj, a bi bilo treba ostati enotni za zagotovitev trajnega miru v Ukrajini.

Izpostavili so tudi težke varnostne razmere v Sredozemlju in na Zahodnem Balkanu, več evropskih poslancev pa govorilo  o potrebi po spopadanju s hibridnimi grožnjami, zlasti na vzhodnem krilu Evrope in na Zahodnem Balkanu. Pri tem pa sporočilu za javnost Parlamenta EU niso pojasnili, kakšne so te hibridne grožnje in iz katere države ali regije na Zahodnem Balkanu izvirajo. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.