Dolgotrajna suša, visoke temperature in izsušena vegetacija so Slovenijo znova postavili med območja z zelo povečanim tveganjem za nastanek požarov v naravi. Medtem ko za celotno državo velja velika požarna ogroženost, v osmih občinah na zahodu Slovenije velja celo zelo velika požarna ogroženost. Pristojne službe opozarjajo, da je prav odgovorno ravnanje ljudi ključno za preprečevanje novih požarov.
Gozdni požar med veliko požarno ogroženostjo v Sloveniji. (foto: Allec Gomes / Unsplash+)
Osem občin pod najvišjo stopnjo požarne ogroženosti
Na dan 4. avgusta 2026 na zahodu Slovenije še naprej velja zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, medtem ko je za preostali del države razglašena velika požarna ogroženost. Najresnejše razmere so na območju občin Koper, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren – Kostanjevica in Renče – Vogrsko, kjer dolgotrajna suša, visoke temperature in izsušena vegetacija močno povečujejo nevarnost hitrega širjenja požarov.
Kot pojasnjuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je namen razglašene požarne ogroženosti predvsem preprečiti nastanek novih požarov ter zaščititi ljudi, naravo in premoženje. Pristojni zato vse prebivalce in obiskovalce narave pozivajo k največji previdnosti.
Večina gozdnih požarov nastane zaradi človekove nepazljivosti
Čeprav letošnje vremenske razmere ustvarjajo idealne pogoje za širjenje ognja, strokovnjaki opozarjajo, da večino gozdnih požarov še vedno povzroči človek. Med najpogostejšimi vzroki so odvrženi cigaretni ogorki, kurjenje rastlinskih ostankov, nepravilna uporaba odprtega ognja ter dejavnosti, pri katerih nastajajo iskre.
Na to opozarja tudi Zavod za gozdove Slovenije, kjer poudarjajo, da lahko že najmanjši vir ognja v izsušenem naravnem okolju povzroči požar z dolgoročnimi posledicami za gozdove, živali in ljudi. Prav zato je odgovorno ravnanje posameznikov najpomembnejši ukrep pri preprečevanju novih požarov.
Kot smo na Dnevnih Novicah že poročali v članku Požari so pod nadzorom, v nevarnosti pa je vsa Slovenija, tudi navidezno mirne razmere ne pomenijo, da je nevarnost mimo. Ob vročem in suhem vremenu se lahko požar razširi izjemno hitro, zato pristojni pozivajo k doslednemu spoštovanju vseh preventivnih ukrepov.
Katere prepovedi trenutno veljajo?
V času velike oziroma zelo velike požarne ogroženosti je prepovedano kurjenje in požiganje v naravnem okolju, kurjenje kresov, uporaba odprtega ognja, odmetavanje cigaretnih ogorkov ter izvajanje dejavnosti ali uporaba naprav, pri katerih lahko nastanejo iskre. Namen teh ukrepov je zmanjšati možnost nastanka požarov in zaščititi ljudi, gasilce ter naravno okolje.
Na državnem portalu GOV.SI – Požar ob tem poudarjajo, da je ob zaznavi požara treba nemudoma poklicati številko 112, sporočiti čim bolj natančno lokacijo ter upoštevati navodila pristojnih služb. Hitro obveščanje je pogosto odločilnega pomena, saj lahko prepreči širjenje požara na večje območje.
Previdnost danes pomeni varnejšo naravo jutri
Gozdni požari za seboj ne puščajo le pogorelih dreves. Uničujejo življenjski prostor številnih živalskih vrst, poškodujejo tla, povečujejo erozijo, vplivajo na kakovost zraka ter povzročajo veliko gospodarsko škodo. Obnova prizadetih gozdov lahko traja več desetletij.
Pristojne službe zato poudarjajo, da lahko vsak posameznik z odgovornim ravnanjem pomembno prispeva k preprečevanju novih požarov. V obdobju velike požarne ogroženosti sta spoštovanje prepovedi in previdnost v naravi najpomembnejša koraka za zaščito ljudi, gasilcev, premoženja in slovenskih gozdov.
Pristojne službe poudarjajo, da je ob trenutni požarni ogroženosti dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov najučinkovitejši način za zmanjšanje tveganja nastanka novih požarov ter zaščito ljudi, narave in premoženja.