Slovenija je včeraj dobila novega prvega ministra Marjana Šarca, ena od zadnjih uradnih aktivnosti stare vladne zasedbe pa je bil obisk zasedanja ministrov držav višegrajske skupine (Slovaška, Poljska, Madžarska, Češka) ter Slovenije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije. Glavne teme pogovorov v slovaških Oponicah so bile spremembe Skupne kmetijske politike EU, oblikovanje strateškega pristopa na področju biogospodarstva ter predlog Direktive za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks. Ministri so si tudi izmenjali informacije o posledicah suše v kmetijstvu v svojih državah. Drugi dan srečanja so se udeležili še odprtja 45. kmetijskega sejma Agrakomplex v Nitri.

Eno zadnjih dejanj pred ustoličenjem Marjana Šarca za premierja je bil obisk meddržavnega zasedanja na Slovaškem (foto: mkgp.gov.si) 

 Slovenijo je na Slovaškem zastopala državna sekretarka sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Tanja Strniša, ki je izpostavila, kako je za Slovenijo pomembno, da bi bile podpore Skupne kmetijske politike EU (SKP) v bodoče bolj ciljno naravnane. Pomemben element tega je, da podpore pridobijo le kmetje in tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Zato so najprej razpravljali o novi definiciji ‘pravega kmeta’, ki bo v veliki meri nadomeščala sedanjo definicijo ‘aktivnega kmeta’.

Slovenija si želi čim več prožnosti pri podrobnejši opredelitvi na ravni države, da bi ‘pravega kmeta’ lahko definirali v luči nacionalne opredelitve, zakonodaje in razumevanja ter ob upoštevanju podatkov, s katerimi se razpolaga. Tudi vprašanje določitve stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za razvoj podeželja je državna sekretarka izpostavila kot pomembno politično vprašanje, povezano tudi z vprašanjem samega obsega sredstev za razvoj podeželja.

Slovenija je že večkrat izpostavila zavzemanje za povečanje obsega sredstev za to področje, saj meni, da je znižanje za 15% nesprejemljivo za področje izvajanja SKP, ki zlasti naslavlja strukturne probleme kmetijstva in podeželja. Tudi zvišanje stopenj nacionalnega sofinanciranja sredstev za EU za razvoj podeželja po mnenju Slovenije ni ustrezen korak za pokrivanje nastale proračunske luknje.

Pri vprašanju o novem sistemu krizne rezerve je državna sekretarka izpostavila, da je bila Slovenija med državami, ki so se zavzemale za poenostavitev izvajanja. “V tem kontekstu predlog, po katerem bi se zbrana sredstva prenašala med leti, lahko podpremo kot korak v pravo smer, ki bo tudi zagotovil, da bodo tako zbrana sredstva dejansko na voljo kmetom v času kriz.

V okviru razprave o spodbujanju biogospodarstva ter s tem povezanimi raziskavami je mag. Strniša izpostavila gozdarstvo in predelavo lesa kot posebno prioriteto, saj je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Poleg tega bi bilo treba več pozornosti nameniti prilagajanju na podnebne spremembe ter povečanju konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva, tudi s spodbujanjem digitalizacije kmetijstva,” so zapisali na MKGP.  

Zaradi vse večjih pričakovanj potrošnikov bo v bodoče treba nameniti še več pozornosti trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter vložiti dodatne napore v raziskave in razvoj sredstev, ki bodo manj škodljiva za ljudi in okolje, razvijati nove pristope pri zatiranju škodljivcev, zagotoviti boljše izobraževanje pridelovalcev in ustrezno informirati javnost o prednostih in tveganjih, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Državna sekretarka je podprla  skupno izjavo o predlagani Direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah. Čeprav direktiva uvaja le minimalne skupne standarde za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks, je to uspeh za države, ki si prizadevajo za zakonsko ureditev na ravni EU, med njimi je tudi Slovenija, in jasen politični signal za preprečevanje takih praks.

Sprejem direktive na ravni EU bo okrepil tudi izvajanje nacionalnih predpisov za preprečevanje takih praks v vseh državah članicah. Državna sekretarka je izpostavila tudi vse zakonodajne spremembe, ki jih je Slovenija pripravila na tem področju – nazadnje februarja letos, ko je Državni zbor sprejel spremembe Zakona o kmetijstvu, ki zdaj omogoča boljši nadzor in kaznovanje nepoštenih trgovinskih praks.