Ljubljana je gostila ‘Nabavni vrh 2024’. Na tem mednarodnem kongresu nabavnih managerjev je bilo moč slišati marsikaj zanimivega, poudarki pa so bili na poti EU do večje konkurenčnosti in sicer je bilo največ govora o enotnosti, zelenemu prehodu in dvigu produktivnosti.
Uvodni govor predsednika ZNS Srečka Bukovca (foto: Andrej Križ/ZNS)
En od temeljnih zaključkov letošnjega ‘Nabavnega vrha 2024’ je bila ugotovitev, da bo pri dvigu konkurenčnosti in še posebej pri zelenem prehodu vloga nabave zelo pomembna. Zeleni prehod namreč potrebuje energetski prehod, kar pomeni nove tehnologije, ki zahtevajo nove materiale, npr. redke zemlje. Cene večine teh pa se ne določajo na mednarodnih borzah, ampak jih večinoma določa država z največjimi zalogami – Kitajska.
Po eni strani se pričakuje, da bo povpraševanje po vseh redkih elementih še naprej močno raslo. Po drugi strani pa se ugotavlja, da so geopolitične razmere v današnjem svetu izjemno nestabilne in precej nepredvidljive. Zato naj bi na področju nabave budno spremljali globalno varnostno, politično, podnebno in ekonomsko dogajanje, poleg tega pa bi morali nujno razpršiti vire dobav.
Nedavno Draghijevo poročilo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva poudarja, da mora Evropa, če želi držati tempo z ZDA in Kitajsko, odgovoriti z bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejšim ukrepanjem in obsežnimi naložbami. »Glede na obseg ameriške in kitajske industrije nobena posamezna država članica ne more upati, da bo sama uspela v današnjem hitro spreminjajočem se mednarodnem industrijskem okolju.
Vsaj na gospodarskem področju moramo začeti razmišljati kot državljani EU in ne le kot državljani Slovenije,« je poudaril Srečko Bukovec, predsednik Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS), katero tudi organizira ta mednarodni vrh. Na ‘Nabavnem vrhu 2024’ je bilo moč slišati, kako Kitajska prevladuje v veliko panogah, ki so z evropskega zornega kota ključnega pomena za zeleni prehod.
Kitajska je od leta 2022 je povečala izvoz električnih vozil za 70 % in danes proizvaja 86 % vseh solarnih fotovoltaičnih naprav. Na drugi strani pa so ZDA uvedle ambiciozne politike za podporo ključnim sektorjem, pospešujejo inovacije in krepijo proizvodne zmogljivosti svojega gospodarstva. Evropa mora odgovoriti, pri čemer so bila omenjena področja 5G in 6G, inovacije, umetna inteligence ter področje energije – s poudarkom na cenah energije.
Poleg tega pa je bilo moč slišati tudi, da bi morali v EU podvojiti povprečne velikosti vodilnih evropskih podjetij, istočasno pa bi morali preprečiti prekomerno regulacijo, saj gospodarstvo potrebuje jasne politike in agilno upravljanje.