Najnovejše poročilo skupnega evropskega policijskega organa Europola govori o vse bolj agresivnih metodah muzejskih kraje zgodovinsko-kulturnih dobrin po Evropi, pri čemer so zaznali tudi vpletenost novih kriminalnih mrež.

Grafika zadnje Europolovega poročila o muzejskih ropih (foto: europol.europa.eu)

Zadnje Europolovo poročilo se imenuje ‘Spreminjanje taktik, spreminjanje tarč: razvijajoča se narava muzejskih ropov’, govori pa o spremembah glede metod in samih tarč muzejskih tatvin po vsej Evropi. Poročilo poudarja zaskrbljujoč porast nasilnih taktik, skupaj z vse večjim fokusom lopovov na dragocene predmete, plemenite kovine, dragi kamni in ostale kulturno pomembne artefakte.

Ključne ugotovitve poročila so, da muzejske tatvine postajajo vse bolj agresivne, storilci pa uporabljajo posebna orodja, kladiva, eksplozive in strelno orožje, da vdrejo v prostore in ustrahujejo osebje. »Tatovi se zaradi velikega povpraševanja na trgu in enostavnosti nezakonite preprodaje vse bolj osredotočajo na plemenite kovine, drage kamne in kulturno pomembne artefakte.

 Poročilo nakazuje vpletenost novih kriminalnih akterjev, vključno z ad-hoc skupinami, ki se rekrutirajo prek družbenih medijev, kar odstopa od tradicionalnih, nenasilnih preprodajalcev kulturnih dobrin,« pravijo z Europola in dodajajo, da nekateri storilci kaznivih dejanj izvirajo  iz drugih kriminalnih sektorjev, a jih potencial ropov muzejev privlači zaradi nizkega tveganja in visokih dobičkov.

V poročilu so našteli tudi konkretne primere ropov, kot so bili kraja dačanskih artefaktov (Nizozemska, 2025), rop Louvra (Francija, 2025) in napad na muzej Cognacq-Jay (Francija, 2024). Pri preiskavah teh odmevnih primerov so lokalnim policijskim organom pomagali tudi strokovnjaki za premoženjsko kriminaliteto, ki delajo v Europolovem centru za hude in organizirane zločine (ESOCC).