Predstavniki držav na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju COP29 so po nepredvidenih zapletih v zgodnjih jutranjih urah le potrdili nov skupni globalni dogovor. Bogate države, med katere spada tudi Slovenija, bodo državam v razvoju vsako leto od leta 2025 do leta 2035 zagotovile najmanj 300 milijard dolarjev pomoči za podnebne ukrepe. Vseeno pa z besedilom oz. vsebino sporazuma marsikdo ni preveč zadovoljen.
Apokaliptičen prizor suše (foto: pxhere.com)
Z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so pojasnili, da finančni dogovor, ki je bil dosežen na podnebni konferenci COP29 v Bakuju, postavlja temelje za vse nadaljnje aktivnosti, hkrati pa pomeni ravnotežje med željami, možnostmi držav in sedanjimi geopolitičnimi razmerami v svetu. Novi dogovorjen cilj je naslednjem desetletju (2025-35) s strani razbitih držav nameniti najmanj 300 milijard dolarjev na leto za podnebne ukrepe v državah v razvoju.
“Po štirinajstdnevnih pogajanjih, ki so šele v zadnjih nekaj dneh Podnebne konference, ki je letos potekala v Bakuju, dobila pospešek, je bil danes zgodaj zjutraj, po dnevu in pol zamude, sklenjen zaključni dogovor. Ključna sklepna dokumenta v povezavi s financami in blaženjem podnebnih sprememb, ki so ju države sprejele po nočnih pogajanjih, predstavljata t. i. ‘Pakt o podnebni enotnosti'(angleško Baku Climate Unity Pact),” so pojasnili z MOPE.
Kljub sklenjenem dogovoru na COP29 so bili odzivi različni – nekateri so pričakovali več denarja, drugi ostrejše ukrepe. Tudi na pogajanjih v Bakuju zelo aktivni minister MOPE Bojan Kumer je opozoril, da obstoječi dogovori ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, saj trenutne politike kažejo na pot proti segrevanju za 3 stopinje Celzija do konca stoletja.
Prav tako je bil razočaran nad pomanjkanjem konkretnih zavez za hitrejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in postopno odpravo fosilnih goriv. Na COP29 pa so potrdili tudi dokument o enakosti spolov, ki poudarja večjo pomoč dekletom in ženskam v podnebni krizi, ter za zelo pomembnega označili sprejetje pravil za izvajanje 6. člena Pariškega sporazuma, predvsem glede doseganja ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.