Slovenska Policija je morala znova razposlati naokrog opozorilo glede spletnega kriminala. Tokrat se goljufi predstavljajo kot bankirji, prevarati pa poskušajo samostojne podjetnike in vse druge pravne osebe.
Tako je videti primer poskusa spletne prevare lažne tehnične podpore (foto: policija.si)
Lažni bankirji niso nič novega, saj so se poskusi takšnih spletnih prevar že večkrat pojavili tudi pri nas v Sloveniji. Z razvojem sodobnih tehnologij in še posebej umetne inteligence pa so poskusi goljufij postali bolj dovršeni, zato jim ljudje še vedno nasedajo. Tokrat so morali s slovenske Policije posebej opozoriti na te poskuse, saj so bili kriminalci, ki merijo na samostojne podjetnike in vse ostale pravne osebe, večkrat tudi zelo uspešni.
Tako so samo od začetka leta 2025 na Policiji prejeli že 17 prijav slovenskih žrtev tovrstnih prevar, skupna škoda pa je že dosegla skoraj 1,2 milijona evrov. Za primerjavo so dodali podatek, da je bilo v letu 2024 prijav približno 60, skupna škoda pa je znašala okrog 4 milijone evrov. Trend je letos torej v porastu, pravne osebe pa so pod udarom tudi zato, ker se njihove podatke zelo lahko najde na spletu. In kako poteka prevara?
»Spletni goljufi po pridobitvi osnovnih informacij o svoji tarči pripravijo lažno e-sporočilo, katerega videz daje vtis, da je bilo poslano s strani tehnične podpore banke, katere komitent je oškodovanec. V sporočilu so lažne navedbe, da je nujno potrebna posodobitev spletne banke, vstopnega žetona, da je prišlo do tehnične napake ipd. Vsem tovrstnim sporočilom je skupno, da vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti.
Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporabljate. Zahteva se vnos podatkov, med drugim tudi vaša telefonska številka, ki jo goljufi potrebujejo, da vas pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična podpora banke. Na tak način pridobijo vse potrebno (predvsem pomembni so generirani žetoni), kar potrebujejo za nepooblaščen vstop v spletno banko,« pojasnjujejo s Policije.
Seveda nato sledi ekspresno hitro izginotje vseh razpoložljivih sredstev z računa, zato so s Policije ponovili, da slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu, da bi od njih zahtevali kakršne koli podatke ali gesla. Prav tako tudi ‘tehnična podpora banke’ ne bo nikoli zahtevala podatke o generiranem žetonu, banke pa nikoli ne pošiljajo SMS ali E-sporočil z zahtevo za klik na povezavo do spletne banke.
Zelo priporočljivo je tudi, da se preko brskalnika dobro preveri točen uradni naslov banke. Če pa kdo vseeno nasede kriminalcem, potem je najbolje, da takoj zbere vso razpoložljivo dokumentacijo (e-pošta, podatki o transakcijah, morebitne mobilne kontaktne telefonske številke, naslovi e-pošte in IP številke), da se lahko nato s prijavo čim prej obrne na Policijo in na svojo banko. Prav hitrost teh prijav je lahko odločilna za morebitno vrnitev odtujenega denarja.