Tokrat na povečamo število poskusov spletnih prevar ponovno opozarjajo z Delavske hranilnice. Naokrog namreč kroži lažno e-sporočilo z logotipom DH, ki vodi do lažnega obrazca za vnos podatkov Rekono računa. Poleg tega pa so aktualne tudi investicijske prevare.
Na DH za dostop do e-računov ponekod že zahtevajo dvojno preverjanje (foto: PR Varni na internetu)
Z banke Delavska hranilnica (DH) opozarjajo, da poskušajo spletni kriminalci tokrat priti do podatkov komitentov prek zlonamerne e-pošte. Sporočila so na prvi pogled poslana z DH, vendar so v resnici prišla z lažnih elektronskih naslovov, čeprav vsebujejo prekopiran logotip banke. Sicer se vsebina sporočil lahko razlikuje, vsem pa je skupna povezava, ki nato pelje do lažnega obrazca za vnos podatkov Rekono računa.
»Ne klikajte na povezave in ne vnašajte podatkov vašega Rekono uporabniškega računa in enkratnih SMS gesel na spletnih straneh, ki se vam zdijo sumljive, oz. ste do njih prišli preko povezav v elektronski pošti, SMS sporočilih ali sporočilih prejetih preko drugih kanalov (npr. Viber, WhatsApp, itd.). Bodite pozorni ob vsakem telefonskem kontaktu z neznanci, zlasti če gre pri tem za nudenje zaslužkov iz kripto valut in podobnih investicij (npr. Binance, itd.).
Ne omogočajte dostopa do svojega računalnika ali telefona ter ne nameščajte aplikacij za oddaljeni dostop (npr. AnyDesk) neznancem in sumljivim osebam. Do spletne banke dostopajte samo preko uradne spletne povezave, ki je na voljo na spletni strani hranilnice. Uporabljajte zgolj uradno aplikacijo za mobilno banko in mobilno denarnico, ki sta objavljeni v trgovinah Google Play ali Apple App Store,« svetujejo z DH.
Seveda je poleg vsega tega potrebno upoštevati osnovno varnostno pravilo, da se neznanim osebam nikoli ne posreduje osebnih podatkov, gesel in prijavnih podatkov do spletnega bančništva. To velja tudi za prav tako aktualne investicijske prevare. Tu neznanci obljubljajo nadpovprečne finančne donose ali pa nekomu želijo nakazati domnevno že zaslužen (običajno manjši) znesek.
Zato podobno kot v zgornjem primeru želijo od potencialne žrtve dobiti podatke za dostop do njihove spletne ali mobilne banke in pri temu zahtevajo še namestitev programov (AnyDesk, Teamviewer, ipd.) za oddaljen odstop do vašega računalnika ali telefona. Tako dejansko prevzamejo nadzor nad vašo napravo in potem izsiljujejo plačilo ali celo izpraznijo bančni račun.