Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2017 dvignila stopnja rodnosti, in sicer iz 1,58 (2016) na 1,62 (2017). To je najvišja stopnja rodnosti po letu 1988. Kljub dvigu stopnje rodnosti, pa tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih razvitih državah, pada število rojenih otrok. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa je statistične podatke izkoristilo bolj za samopromocijo, saj na stopnjo rodnost najbrž državni organ in veljavna zakonodaja nimata prav veliko vpliva.
Lani so se v Sloveniji rodili 104 otroci manj kot pa leta 2016 (foto: pixabay.com)
Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke, da se je v letu 2017 v Sloveniji skupno rodilo 20.241 otrok – 10.483 dečkov in 9.758 deklic. Deseto leto zapored se je sicer rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar je bila tudi ta v primerjavi s prejšnjo številčno spet šibkejša, tokrat za 104 ali za 0,5 %. Vrednost osnovnega kazalnika rodnosti – ta pove, koliko otrok povprečno se je rodilo v posameznem letu na 1.000 prebivalcev – je v letu 2017 znašala 9,8 (v 2016: 9,9).
Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev je bilo rojenih v obalno-kraški regiji (8,4), največ v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (11,0). Največ otrok so rodile ženske v starosti od 27 do 32 let. Rodila je vsaka osma ženska te starosti. Za prebivalstvo Slovenije je še vedno značilna t. i. ‘zožena reprodukcija’. Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (pri sedanji stopnji umrljivosti in predpostavki, da bo ženska dočakala 49. leto starosti), je namreč za leto 2017 znašala 1,62 (v 2016: 1,58).
Glavni razlog za povečanje vrednosti tega kazalnika je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi (15–49 let) v letu 2017 za 7.000. Celotna stopnja rodnosti je bila nazadnje tako visoka v 1988. Povprečna starost žensk, ki so rodile v 2017 je bila enaka kot v letu 2016: 30,9 leta. Tiste, ki so v 2017 rodile prvič, pa so bile stare povprečno 29,4 leta; vsaka druga med temi je bila stara najmanj 29 let (51 %). 0,9 % vseh, ki so rodile v 2017, je bilo mlajših od 20 let, 0,2 % pa je bilo starih 45 ali več let.
Prav v vseh statističnih regijah Slovenije je bila povprečna starost žensk, ki so rodile v 2017, ob rojstvu otroka 30 ali več let. V štirih regijah (osrednjeslovenski, primorsko-notranjski, goriški in obalno-kraški regiji) je povprečna starost presegla 31 let; povprečno najstarejše so bile v osrednjeslovenski regiji (31,7 leta). Povprečna starost žensk, ki so rodile prvega otroka, je bila višja od 30 let v dveh statističnih regijah: v osrednjeslovenski (30,4 leta) in v obalno-kraški (30,1 leta); povprečno najnižja pa je bila v jugovzhodni Sloveniji (28,3 leta). 57,5 % v 2017 rojenih otrok ni bilo rojenih v zakonski zvezi
Očetje otrok, rojenih v posameznem letu, so navadno v povprečju 3 leta starejši od mater teh otrok. Tako je bilo tudi v 2017: očetje otrok, rojenih v 2017, so bili stari povprečno 33,6 leta. 10 med njimi je bilo starih 60 ali več let, 59 pa je bilo mlajših od 20 let. 8.611 otrok je bilo rojenih v zakonski zvezi, 11.630 (57,5 %) otrok pa ne oz. je bilo rojenih neporočenim materam. Raznolikost Slovenije se pri podatkih o rojenih najizraziteje pokaže v deležih otrok, ki se ne rodijo v zakonski zvezi.
V severovzhodnem delu Slovenije so v 2017 več kot dve tretjini otrok, rojenih v tem letu, rodile matere, ki niso bile poročene. Prav ta del Slovenije, še zlasti pa koroška statistična regija, je bil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja območje z najvišjim deležem otrok, rojenih neporočenim materam. Tudi v 2017 je bila koroška statistična regija prva po vrednosti tega podatka (72 %).
Med tujimi državljankami, ki so v 2017 rodile v Sloveniji, prevladovale državljanke Bosne in Hercegovine. Mati vsakega desetega v 2017 rojenega otroka je bila tuja državljanka (vseh je bilo 2.062); med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (38 %). Tuje državljanke so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,3 leta ali za 1,8 leta mlajše od državljank Slovenije, ki so rodile v tem letu.
Tudi v 2017, že devetnajsto zaporedno leto, je največ novorojenih dečkov, dobilo ime Luka. Največ novorojenih deklic je drugo leto zapovrstjo dobilo ime Zala. Na seznam prvih desetih najpogostejših imen se je prvič uvrstilo ime Lovro. 363-krat so se v letu 2017 rodili dvojčki. Med dvojčki sta se rodila dva (par), ki se nista rodila v istem dnevu in tako nimata rojstnega dneva na isti dan. V 2017 se je rodilo povprečno 55 otrok na dan. 51 v tem letu rojenih otrok se je rodilo na mamin, 62 pa na očetov rojstni dan.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je ob izidu publikacije SURS-a objavilo samohvalo lastnih aktivnosti v povezavi z gibanjem pokazateljev o rodnosti. Spomnili so, da se od leta 2014 otroški dodatek kot dohodek pri nekaterih pravicah in subvencijah ne všteva v celoti, temveč je zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda, da se je istega leta razširil krog upravičencev do subvencije šolske malice in kosila ter da se je letu 2016 višina otroškega dodatka za vse otroke (približno 97.000 otrok) v 5. in 6. dohodkovnem razredu vrnila na raven pred uvedbo varčevalnih ukrepov.
Tudi število plačanih dni očetovskega dopusta se je od leta 2016 postopoma povečevalo – v letu 2018 so očetje upravičeni do skupno 30 dni očetovskega dopusta z očetovskim nadomestilom. Dodali so še, da je bil vpeljan bolj enostaven, pregleden in fleksibilen način izrabe očetovskega dopusta, da je pomoč ob rojstvu otroka ponovno postala univerzalna pravica in da so do otroškega dodatka so upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred.
Škoda le, da vsi ti podatki ministrstva in vseh sedem sprememb, ki so jih uspeli izpeljati v zadnjih štirih letih, skoraj zagotovo ne vplivajo (ali vplivajo v minimalni meri) na spremembe glede stopnje rodnosti v RS. Najbrž ga ni očeta, ki bi rojstvo otroka s partnerko načrtoval samo zato, ker ima sedaj več plačanega porodniškega dopusta, ali ženske, ki bi načrtno zanosila, ker so se povišale subvencije za šolsko malico.