V Atenah je potekala 2. Evropska konferenca o upravljanju meja. Govora je bilo o učinkovitosti politik Evropske unije (EU) pri upravljanju meja, o vračanju migrantov ter o finančnih sredstvih, ki so in bodo še v večji meri potrebna za boljše upravljanje mej. Lani so v vsej EU zaznali povečano število ilegalnih migrantov, ki so v EU vstopili prek zahodnega, vzhodnega in južnega Balkana.

Prizor z 2. Evropske konference o upravljanju meja (foto: Ministrstvo za notranje zadeve RS)

Grška prestolnica Atene je gostila 2. Evropsko konferenco o upravljanju mej. V zadnjih 20 letih so med državami EU glede varovanja mej običajno najbolj na udaru Grčija, Italija, Malta, Španija in Francija. Lani pa je kar vsa EU zabeležila izrazito povečanje nedovoljenih migracijskih tokov čez Sredozemlje, še posebej prek regije Zahodnega Balkana, pa tudi pritisk na vzhodna območja zunanje meje EU je narasel (npr. Poljska, Romunija, Bolgarija).

Obremenitev za države članice ob zunanjih mejah EU tako še narašča. Sicer naj bi že prihodnji mesec pričel delovati prenovljen ‘Schengenski informacijski sistem druge generacije’ (SIS II), ki naj bi opazno prispeval k zagotavljanju notranje varnosti v EU, a bosta morali Bolgarija in Romunija postati polnopravni članici schengenskega območja, da bi lahko pričeli uporabljati tudi vse njegove nove funkcionalnosti.

Na tej konferenci, ki je bila druga po vrsti v organizaciji Avstrije, Grčije, Litve in Poljske (prva konferenca je bila lani januarja v Litvi, ko so imeli Litovci in Poljaki ogromno problemov z migranti, ki so z vsega sveta k njim prihajali prek Belorusije), je bilo govora tudi o bolj učinkovitem vračanju oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, seveda ob popolnem spoštovanju vseh temeljnih človekovih pravic.

Na konferenci so prisotne države članice EU, schengenskemu območju pridružene države, Komisija EU, agenciji EU Frontex in Europol, Agencija EU za azil ter in Mednarodni center za razvoj migracijske politike. Zanimivo pa je dejstvo, da ni nihče omenil Srbije (ki ni ne v Schenegnu in ne v EU) , čeprav je bila po podatkih slovenskega Ministrstva za notranje zadeve ta država lani legalna vstopna točka za mnoge ilegalce, ki se so potem prebijali proti zahodu.

Velik del leta 2022 so v Sloveniji vsak dan naleteli na skupine med 50 in 100 Burundijcev, ki prišli iz Srbije in nato ilegalno prečkali mejo. V Srbijo pa so brez posebnih viz lahko potovali tudi državljani številnih drugih držav, ki sicer v EU nimajo prostega vstopa…