Pri načrtovanju nove hiše se slej ko prej pojavi vprašanje, koliko bo stalo projektiranje hiše. Odgovor ni tako preprost kot pri izdelku s cenika. Dve enako veliki hiši lahko zahtevata precej različno količino dela, razlikujejo pa se tudi storitve, ki jih projektantske ponudbe vključujejo. Zato je pri načrtovanju stroškov pomembnejše od iskanja najnižje številke ugotoviti, kaj za navedeno ceno dejansko dobimo.
Foto: canva.com
Zakaj za projektiranje hiše ni ene cene?
Cena novega avtomobila je znana, še preden ga odpeljemo iz salona. Pri hiši takšna primerjava ne deluje. Vsaka parcela prinese svoje značilnosti, bodoči lastniki imajo različne želje, razlikujejo pa se tudi velikost, konstrukcija in arhitekturna zahtevnost objekta.
Že dve hiši s podobno površino sta lahko za projektanta povsem različni nalogi. Enostavna, kompaktna zasnova na ravnem zemljišču praviloma ne zahteva enakih rešitev kot večetažna hiša na pobočju z velikimi razponi, kletjo ali zahtevnejšo umestitvijo v prostor.
Kvadratura je torej pomemben podatek, ni pa cenik. Na količino dela lahko vplivajo še garaža, nadstreški, podporne konstrukcije, posebne arhitekturne želje ter značilnosti zemljišča.
Zato podatek, koliko je nekdo drug plačal za projektiranje svoje hiše, lahko ponudi orientacijo, ne pa nujno realne ocene za naslednjo.
Enak znesek na dveh ponudbah še ne pomeni enake storitve
Pri primerjanju cen se lahko največja razlika skriva v drobnem tisku. Projektiranje družinske hiše ne pomeni le izdelave tlorisa, temveč lahko ponudba zajema različne faze dokumentacije, sodelovanje posameznih strokovnjakov in usklajevanja.
Če je v eni ponudbi nekaj že vključeno, pri drugi pa se obračuna posebej, postane začetna razlika v ceni precej manj pomembna.
Pred odločitvijo je zato smiselno pogledati, katera dokumentacija je zajeta, katere stroke sodelujejo ter katere postavke niso vključene. Šele takrat je mogoče dve ceni postaviti drugo ob drugo.
S projektiranjem stanovanjskih objektov se ukvarjajo tudi pri Alja David Urbanič s.p., kjer področje projektiranja povezujejo z gradbeništvom in inženiringom. Ker se hiše in zemljišča med seboj razlikujejo, je mogoče realnejšo oceno stroška pripraviti na podlagi konkretnih značilnosti načrtovane novogradnje.
Foto: canva.com
Tudi parcela lahko spremeni račun
Zemljišče, na katerem bo stala hiša, ni pomembno samo zaradi lokacije. Ravna in preprosto dostopna parcela lahko pred projektanta postavi drugačne naloge kot strm teren ali zemljišče z zahtevnejšimi prostorskimi omejitvami.
Predstavljajmo si dve 150 kvadratnih metrov veliki hiši. Prva stoji na ravni parceli in ima preprosto pravokotno zasnovo. Druga je umeščena na pobočje, delno vkopana in prilagojena višinskim razlikam. Površina je na papirju enaka, delo za načrtovanje pa ni nujno niti približno enako.
Prav zaradi takšnih razlik je težko določiti univerzalno ceno na kvadratni meter projektiranja. Pri enem objektu je lahko rešitev razmeroma preprosta, pri drugem zahteva bistveno več usklajevanja in tehničnega premisleka.
Najcenejša sprememba se običajno zgodi še pred gradnjo
Pri gradnji doma je iskanje prihrankov razumljivo. Toda pri projektiranju hiše ni pomemben samo znesek računa projektanta, temveč tudi to, kaj se zgodi z odločitvami iz načrtov, ko se začne gradnja.
Dokler je stena črta na načrtu, jo je mogoče prestaviti brez rušenja. Ko je zid postavljen, ista odločitev pomeni povsem drugačno delo. Podobno velja za odprtine, instalacije in številne podrobnosti, ki se med načrtovanjem zdijo majhne.
Dobro premišljene rešitve sicer ne morejo preprečiti vsakega nepredvidenega stroška na gradbišču, lahko pa zmanjšajo število odločitev, ki bi jih bilo treba sprejemati šele med izvedbo.
Zato najnižja cena projektiranja sama po sebi ne pove veliko o končni gospodarnosti. Enako pa velja v drugo smer: višja cena še ni dokaz, da je ponudba boljša. Pomembno je, kaj je za denar opravljeno.
Foto: canva.com
Koliko torej predvideti v proračunu za leto 2026?
Brez podatkov o načrtovani hiši bi bilo mamljivo zapisati en razpon in z njim odgovoriti na vprašanje iz naslova. Toda številka brez enakega nabora storitev, podobne zahtevnosti objekta in primerljivega zemljišča lahko ustvari napačna pričakovanja.
Bolj uporaben pristop je, da se strošek projektiranja v finančnem načrtu novogradnje predvidi dovolj zgodaj, nato pa se pridobi ponudba za dejanski objekt. Pri njej ni pomembna samo končna vsota, temveč tudi jasno zapisano, kaj vsebuje in kaj bo treba urediti posebej.
Tako je mogoče precej bolje oceniti resnični strošek kot z zneskom, ki ga je za drugačno hišo na drugačni parceli plačal nekdo drug.
Pri gradnji se največkrat govori o ceni zemljišča, kvadratnega metra hiše in materialov. Projektiranje je na končnem računu le eden od stroškov, vendar se njegove odločitve preselijo skoraj v vsak del prihodnjega objekta. Več informacij o projektiranju stanovanjskih objektov je na voljo na spletni strani Alja David Urbanič s.p..