Naslovnica Trendi Ko sodobni svet postane velika črna luknja

Ko sodobni svet postane velika črna luknja

Avtor: Spletno Uredništvo

Čez nekaj dni se v Slovenskem mladinskem gledališču obeta krstna uprizoritev gledališke predstave Metamorfoze 4°: Črne luknje. Gre za sodobno zgodbo o spirali dogodkov, katera človeka neizprosno vsesa v nerešljiv položaj. Pod režijo predstave se je podpisala Bara Kolenc, ki je tudi avtorica gledališkega dela. 

metarmofoze 2

V Črni luknji igrajo Matija Vastl, Blaž Šef, Janja Majzelj (foto: Radovan Jaušovec/SMG)

 

Gledališka predstava ‘Metamorfoze 4°: Črne luknje’ se navdihuje v resnični življenjski zgodbi vrhunskega znanstvenika osnovnih delcev, ki so ga poimenovali Hippolyte Negrouche. Gre za alžirskega Francoza, muslimana, ki je trenutno star 42 let in živi v Alžiru. H. N. je odraščal v Franciji, naredil briljantno znanstveno kariero in se zaposlil v Cernu. Leta 2009 so ga francoske oblasti obtožile terorizma. Po dveh letih zapora so ga izpustili, a ni imel več dostopa v Švico.

Svoje življenje in kariero je bil prisiljen zgraditi na novo. Preselil se je v Rio de Janeiro, se zaposlil na tamkajšnji univerzi in nadaljeval raziskovalno delo. Vse do leta 2016, ko so ga povsem brez razloga ilegalno deportirali iz Brazilije in ga v Franciji zaprli v hišni pripor. Prisiljen se je bil odpovedati francoskemu državljanstvu in se preseliti v Alžirijo. Gre za zgodbo posameznika, ki ga družba sistematično degradira in ga postopoma izžene v črno luknjo.

“Črna luknja je točka čiste singularnosti. Je nemogoč pogoj možnosti tako snovi kakor antisnovi, je polje popolnega izničenja in obenem mesto stvarjenja. Predstava se preko metafore črnih lukenj ukvarja z erozijo zahodnjaške tradicije humanizma, ki je v zgodovini imperializma dobila napadalne značilnosti in katere spodvoj vase lahko danes opazujemo v razmestitvi pozicij moči, statusa resnice in etičnih vrednot.

Smo danes sploh še lahko humani? Smo sposobni sočloveku pogledati v oči, v črno luknjo njegove zenice? Smo sposobni razumeti točko nič, to skrajno metafizično točko fenomena črne luknje, da bi lahko presegli stereotipe in predsodke? Kaj pa, če humanost ni v sočutnem zrenju v zenico sočloveka, ampak v radikalnem soočenju z možnostjo, da je oko drugega le zaslon, ki odseva naše lastne sanje, želje in strahove? Kaj, če črna luknja ni nekje na drugi strani, temveč je zareza v nas samih,” so zapisali pri Slovenskem mladinskem gledališču.

 “Živimo v svetu, ki ga vleče v črno luknjo. Strah, občutek brezizhodnosti in nemoči so v zadnjem desetletju postali del našega vsakdana. Tako zelo, da smo se na to stanje že skoraj privadili. Kot tudi na naraščajočo nestrpnost, ki preplavlja Evropo. Najbolj me zaboli, kadar pri posameznikih zaznam prav to privajenost, ki je nekakšna mešanica ignorance in odpora, in nezmožnost širšega uvida v stanje stvari. Najbolj pa me razveseli, ko pri nekom zaznam voljo in moč, da deluje, ustvarja, načrtuje.

Verjeti je treba v možnost spremembe. Temeljna težava družbe prihodnosti je prenaseljenost planeta. Ideja o ohranitvi privilegijev posameznika, pridobljenih z razrednim bojem, je s tega vidika utopična. Vprašanje je, ali je v praksi mogoča pozitivna razrešitev tega problema. Po drugi strani pa se ne smemo odpovedati utopijam. Utopije so vizije nečesa, kar se zdi nemožno. Toda ravno nemožno vzpostavlja polje možnosti. Samo s hojo po robu lahko zamaknemo sam rob. Da pa bi lahko hodili po robu, se je treba otresti strahu,”  pa razmišlja režiserka in avtorica predstave Bara Kolenc.

Projekt je prejel nagrado Werkauftrag des Theatertreffen Stückemarkts 2016, ki jo financira Zvezna agencija za državljansko vzgojo – Bundeszentrale für Politische Bildung (bpb). Premiera bo v soboto, 10. marca ob 19. uri, ponovitve pa 11., 14. in 16. marca, prav tako ob devetnajstih.  

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.